Zgodovina prihodnosti novega ljubljanskega gledališča Slovenski kulturni prostor je nadvse bogat, pa naj gre za institucionalno ali alternativno, profesionalno ali amatersko kulturo – tu mislimo na prostor v prenesenem pomenu. Kako pa je z dejanskim, fizičnim prostorom, ki je kulturi namenjen? V Ljubljani deluje lepo število gledališč, med njimi so menda največja SNG Drama,…
Nadaljuj z branjem
Kam z vso to Dramo?
Vse ali nič
Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…
Nadaljuj z branjem
3biro: Enodružinska hiša Puštal
Arhitekti iz pisarne 3biro so v škofjeloškem predmestju zasnovali enodružinsko hišo neobičajne geometrične oblike. Pod vznožjem hribovja, ki Škofjo Loko obroblja z jugozahoda, v mesto vodi stara cesta, ob kateri se pobočja začnejo zelo strmo dvigovati. Kljub temu je tam zraslo dolgo obcestno naselje in prazno parcelo v njem je preteklo leto zasedla nova enodružinska…
Nadaljuj z branjem
Zgovorno 2019!
Slovenski rek pravi, da »kdor molči, desetim odgovori.« Molčečnost je od nekdaj cenjena vrlina in na prvi pogled se zdi, da je bil molk najmočnejše ljudsko orožje proti jezičnim dohtarjem in drugim prezira vrednim mestnim škricem, ki so sami prisegali na nek drug rek: »kdor jezika špara, kruha strada«. Navsezadnje so imeli prav oboji: odvetniki…
Nadaljuj z branjem
Outsider#16: obiski v intimi, NUK 2
Drage, dragi! Še preden nazdravimo novemu letu, vas vabimo, da pokukate v vsebino nove številke revije Outsider, ki izide 29. decembra! Tokrat so kolumne prispevali Viki Grošelj, Nina Kožar, Pavle Rak, Mojca Pišek, Simona Semenič in Alojz Ihan. Ljubezen v času spletnih zmenkarij je raziskal Aljoša Toplak, nagrajenec natečaja Straniščne spletke 2. Obiskali smo ljubljansko…
Nadaljuj z branjem
Slaba šala
Pred enim letom smo navdušeni objavili rezultate natečaja za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po enem letu lahko zapišemo, da je bila vse skupaj le šala. Dozidave akademije ne bo! Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo še naprej razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni še naprej…
Nadaljuj z branjem
Oblikovanje odlikovanj
Natanko na sredi praznične decembrske sezone kuhanega vina, božičnih praznikov in novoletne dekadence imamo v naši državi enega izmed dveh osrednjih državnih praznikov. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dan po božiču, bo Predsednik republike v Predsedniški palači oziroma nekdanji stavbi deželne vlade Vojvodine Kranjske verjetno tudi to leto podelil nekaj odlikovanj zaslužnim ženam in možem.…
Nadaljuj z branjem
Ivan Stopar 1929 – 2018
Gradovi na Slovenskem dr. Ivana Stoparja : ena prvih “odraslih” knjig, ki je bila povsem moja last. Od zgodnjih devetdesetih, ko sem jo prejel v dar, me spremlja vse do danes. Dolgoletna uporaba se ji zelo očitno pozna na že razrahljani vezavi, manj pa na skrbno ohranjenih platnicah in ljubosumno varovanih straneh. Še danes je…
Nadaljuj z branjem
Medprostor: Hiša Hribljane
Na mirni jasi med Rakitno in Cerknico, v bližini borovega gozdička, so arhitekti iz pisarne Medprostor zasnovali hišo Hribljane. Takšne hiše so najlepše: zrastejo v kraj in zdi se, da tam stojijo že od nekdaj. Borov gozdiček, ruševine starega mlina, potok, ki šumlja v dolino, gozdovi, v katerih se tu in tam lahko spogledaš z…
Nadaljuj z branjem
SuperČudno!
Victor Enrich (1976) je katalonski umetnik, ki je po študiju arhitekture na Barcelona School of Architecture (ETSAB) in po letih samostojne prakse, začel kombinirati digitalno fotografijo s 3D renderiranjem. Svojo umetniško pot je začel v Rigi (2006), kasneje pa je živel in ustvarjal tudi v Izraelu in Nemčiji. Danes je zopet nazaj doma, v Barceloni.…
Nadaljuj z branjem
Kriza in arhitektura
Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: posebna omemba 2 – hiša v mestu
Projekt “Igra” dosledno sledi konceptu, ki upošteva poglobljen razmislek o sodobnem, urbanem bivanju. Objekt je zasnova kot odprta, modularna, skeletna struktura, v kateri se izmenjujejo zaprti (bivalni/privatni) volumni in odprti (skupni/pol-javni) prostori. Tlorisi stanovanj so fleksibilni in sproščeni ter omogočajo enostavno prilagajanje glede na potrebe uporabnika. Posebna kvaliteta tega projekta se kaže v oblikovanju in…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: posebna omemba 1 – hiša v mestu
Projekt »Nestanovitnost prihodnosti« je arhitekturni manifest, ki zavoljo svoje jasnosti in radikalnosti krši dva glavna natečajna kriterija; tehnologija gradnje je jeklena in ne lesena, prav tako je predpisan tlorisni gabarit stavbe močno presežen. Projekt v osnovi postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih. Na vprašanje o bivanju v prihodnosti odgovarja z montažno stavbo,…
Nadaljuj z branjem
Jani Pirnat: Babi, dedi, tudi hiše morajo umreti
Ko te tašča pokliče v petek ob desetih zvečer, slutiš, da to ne more biti nič dobrega. Tako je 23. februarja zazvonil telefon. Novica je bila približno takšna: »Jani, pogorela nam je hiša, Luiznhofa ni več.« Kot bi me nekdo stisnil za vrat, pokleknil name in mi kolena pritisnil ob prsi. Naslednje moje iztisnjeno vprašanje:…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša na podeželju
Včasih se zgodi, da natečajna rešitev nehote poda odgovor na bistveno večje in bolj kompleksno vprašanje kot ga zastavlja sama naloga. Natečajna rešitev “Sestavljena hiša na podeželju” morda po besedah avtorjev izhaja iz tradicionalne kmečke domačije, ki je le reinterpretacija duha sodobnega časa, pa vendarle je avtorjem uspelo odgovoriti na problem sodobnega urbanizma na podeželju,…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 3. nagrada – hiša v mestu
Arhitekturna rešitev raziskuje prilagodljivost habitata. Program deli na dva dela, zasebni in poljavni. Vertikalna bariera med njima pa je odprt prostor, sredi katerega raste drevo ginko. To je tudi poetična podstat projekta, saj je ginko rastlina, znana po svoji izjemni prilagoditvi habitatu. Poljavni del združuje funkcije, ki si jih stanovalci delijo, oz. najemajo znotraj stanovanjske…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša na podeželju
Podana rešitev drugo nagrajenega se preizprašuje o podeželskem tradicionalnem urbanizmu in poskuša najti ustrezno rešitev za vsesplošen urbanistični problem neprilagojene sodobne gradnje za slovensko podeželje. Podana rešitev morda ne nudi neposrednega odgovora na vsesplošen urbanistični problem podeželja, vendar pogumno podaja nove principe reševanja drobljene tradicionalne podeželske gradnje s prilagodljivimi modularnimi enotami. Z modularnostjo je omogočeno…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 2. nagrada – hiša v mestu
Projekt je uveden z jasno analizo stanja in s konceptom, ki pogumno izhaja iz slogana o »spremembah, za katere ni prostora.« Svežo in dosledno zasnovo od nekaterih drugih podobno radikalnih projektov ločuje upoštevanje novih realnosti bivanja in dela, ki pa so vedno kritično premišljene. Nove oblike bivanja in dela so pač enako lahko osvobajajoče in…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša na podeželju
Projekt je zasnovan na enostavni osnovni celici, ki je razdeljena na dva dela. Avtorica je projekt poimenovala SISTEM 6’9. Sistem 6’9 omogoča prilagojeno bivanje širokemu krogu naročnikov z majhnimi prostorskimi modifikacijami znotraj generičnega ovoja tako, da dopušča popolno uporabniško svobodo. Svoje ime dolguje osnovnemu gabaritu kvadra 9x6x6 metrov, poleg tega pa zmnožku možnih kombinacij svojih…
Nadaljuj z branjem
Dom prihodnosti: 1. nagrada – hiša v mestu
Projekt predstavlja optimalno sintezo fleksibilnosti in določenosti, prilagodljivosti in rigidnosti, katerih usklajeno razmerje je nujno za dovolj udobno in obenem sodobno bivanje v mestu. Konstrukcijska mreža je dosledna in jasno berljiva, obenem pa se morda najbolj uspešno od vseh natečajnih rešitev prilagaja zelo raznolikim dimenzijam stanovanj, ki skrbijo za družbeno pisanost prebivalcev objekta. Stavba…
Nadaljuj z branjem