Kakšna naj bo prvinska izkušnja za novo bitje in za mater? To vprašanje si je zastavila skupina sedmih strokovnjakinj s področij medicine, porodništva, psihologije, travmatologije, arhitekture in umetnosti, ki je združila moči in v Vorarlerbergu ustanovila skupino za zasnovo holistične porodne hišice. Prototip prostora za rojevanje, zunanjo maternico, kot jo imenujejo same, so iz zemlje…
Nadaljuj z branjem
Anna Heringer: Mehka moč
17. arhitekturni bienale v Benetkah: MgO-cement – alternativa navadnemu cementu
Zaradi lanskih izrednih razmer prestavljeni 17. arhitekturni bienale v Benetkah letos predstavlja dela 112 umetnikov iz 46 držav. Kurator bienala, arhitekt in pedagog libanonskega rodu Hashim Sarkis, je razstavljavcem podal projektno iztočnico »How will we live together?« (Kako bomo živeli skupaj?) in jih tako spodbudil k razmisleku na teme migracij, podnebnih sprememb, skupnostnega življenja in…
Nadaljuj z branjem
Ključ je v povezovanju
V preteklem študijskem letu je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekala raziskava na temo revitalizacije območja opuščenih železniških tirov v Novi Gorici. Vodil jo je izr. Prof. Mag. Alessio Prinčič, njen namen pa je bil poiskati možnosti razvoja tega območja, ki leži na meji med Gorico in Novo Gorico. V galeriji EKSCENTER se bo…
Nadaljuj z branjem
Competition: A Kiosk for the Future
Introduction The Kiosk Competition’s aim is to question the function and form of a street newspaper shop at the time of media digitization. Do we still need street newsstands? How should they approach customers? What is the purpose of a kiosk in the future? In the last decade, readers of newspapers and magazines have mostly…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Kioski
Skoraj si ne moremo predstavljati kioskov brez časopisov, kot si tudi ne moremo predstavljati časopisov brez kioskov. Kiosk je prostorska materializacija časopisa. Vsako mesto jih ima. Seveda poleg časopisov ponujajo še marsikaj drugega: revije, knjige, tobak, vozovnice, prigrizke, pijače … Kiosk je postal obvezna urbana oprema vsakega sodobnega mesta. Vendar pa je prvotni izvor tega…
Nadaljuj z branjem
Prostorož: Kiosk, ki je spremenil parkirišče v srečališče
V starem mestnem jedru Solkana je avgusta 2021 zaživela nova lokacija za druženje lokalnih prebivalcev. Na Trgu Marka Plenčiča, ki so ga prej večinoma zasedali avtomobili, je danes postavljen zeleni kiosk Mobilet. V sklopu začasne prometne ureditve bo tri mesece vabil mimoidoče, da v njem prirejajo različne dogodke in preizkušajo, kako prometni trg spremeniti v…
Nadaljuj z branjem
Koruzni labirint v Mengšu
Letos se lahko že četrto leto zapovrstjo sprehodimo po koruznem labirintu v Mariboru. Zaradi velikega povpraševanja pa so letos labirint zasadili še v Mengšu. Na obeh lokacijah, je projekt nastal v sodelovanju društva Labirint in idejne vodje projekta Nataše Drozg in Univerze v Mariboru – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Zaradi kolobarjenja je…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Netopirska dediščina
Grad Rihemberk je morda najbolj slikovit med manj znanimi gradovi na Slovenskem. Ima vse, kar imajo gradovi v otroških slikanicah: ne eno, ampak kar dve obzidji z obrambnimi stolpi, notranje dvorišče in velik okrogel stolp z razgledno teraso, ki je dostopna samo po majhnih in klavstrofobičnih polžjih stopnicah, umeščenih v tri metre debele zidove. Tako…
Nadaljuj z branjemPeter Kuntarič: Kava
Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Gašper Fabijan: Caricare
»Stanovanje za oddih se nahaja ob manjšem zalivu v Istri, kjer so nekoč na ladje nalagali hrastove hlode in jih tovorili v Benetke. Iz italijanskega glagola “caricare” kar pomeni nalagati, izhaja tudi ime vasice. V bližini je tudi nekdanji benediktinski samostan.« Tako Gašper Fabijan, arhitekt, ki stoji za projektom Caricare, opiše izvor poimenovanja, ki služi…
Nadaljuj z branjem
Svet vmes: Muzejska trgovina MAO
Svet vmes so z zasnovo, ki je bila izbrana na vabljenem natečaju, preoblikovali muzejsko trgovino v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Prepoznaven vhodni sklop fužinskega gradu, ki ga je pred prenovo definirala razpršena razporeditev oblikovalskih izdelkov in literature, zdaj ustreza potrebam, ki jih narekuje raznoliko muzejsko dogajanje. Zgodba gradu, v katerem deluje Muzej za…
Nadaljuj z branjem
OFIS: Hotel Bohinj
Na krasni lokaciji ob prehodu čez reko nad Ribičevim lazom je po prenovi začel delovati prenovljen hotel Bohinj. Pred prenovo je v jedru bohinjskega turističnega dogajanja od osemdesetih let stal hotel Kompas. Leta prezidav, nestrokovnih dopolnitev in nasploh problematične parcialne arhitekturne obravnave sta se naročnika (investitor in upravitelj hotela) odločila za celostno prenovo objekta. Novo…
Nadaljuj z branjem
Srđan Nađ: Nekaj kubikov betona
Ob tlakovani poti na dvorišču iranskega muzeja preprog v Teheranu stoji na prvi pogled nepomemben objekt po imenu Namaz-Khaneh. Zgrajen je bil leta 1979 po načrtih nam neznanega iranskega arhitekta Kamrana Dibe. Stavba je na zunaj videti kot kakšen infrastrukturni objekt ali celo bunker, saj je to večji betonski blok s kvadratnim tlorisom, ki meri…
Nadaljuj z branjem
Trafika ob sončnem zahodu #05: Miloš Kosec
Trafika je končno dobila svoj električni priključek! Povezan je na javno razsvetljavo. Ko se v mestu prižgejo luči, elektriko po novem dobi tudi Plečnikova trafika na Vegovi. In začne se ulični pogovorni festival Trafika ob sončnem zahodu. Srečevali se bomo s sogovorniki iz sveta arhitekture, umetnosti in znanosti. Skupni imenovalec vseh srečanj bo prostor – tudi naši…
Nadaljuj z branjem
Srđan Nađ: Manj je laž
Laž je precej grda beseda, ki je redko povezana z arhitekturo, še redkeje pa s tlorisi. Stanovanjski kompleks arhitekta Miesa Van der Roheja 860‒880 Lake Shore Drive v Chicagu slovi kot mejnik v razvoju stanovanjske arhitekture. Večstanovanjska stavba se je takrat prvič dokončno znebila težkih in omejujočih nosilnih zidov, ki jih je nadomestila vitka konstrukcija,…
Nadaljuj z branjem
Triiije: Vrt Lili Novy
Ponovno odkriti skriti vrt Prav v središču Ljubljane, v eminentni soseščini Moderne in Narodne galerije ter Opere, leži čudovit zelen vrt, ki obkroža vilo na Tomšičevi 12, v kateri domuje Društvo slovenskih pisateljev. Nedavno se je vanj znova naselilo dogajanje, med debli je zadišalo po kavi in zvečer se med veje gostih krošenj zapletajo prijetne…
Nadaljuj z branjem
Urša Koren: Stik
Zemlja. Ni le snov, neodzivno telo, je nosilka življenja, hranilka toplote, energetski medij in gotovo še več. Vsa bitja smo se razvila v stiku z njenim nabojem. Njeno elektromagnetno polje uravnoveša našega. Z industrializacijo in z njo povezanim napredkom smo se odtujili. Umetni materiali, industrializirana gradnja in njene nadčloveške višine so nas fizično in psihično…
Nadaljuj z branjem
Martin Justin: Dvorec Novo Celje
Glede na to, da gre za veliko baročno stavbo sredi običajne slovenske vasi, v kateri sicer prevladujejo kmetije, je dvorec Novo Celje precej nevpadljiv. S ceste, ki povezuje Žalec in vas Petrovče, se ga skoraj ne vidi – njegova obrabljena rumena fasada se zliva z barvno paleto sosednih objektov, pogled nanj pa zakrivajo nasadi hmelja…
Nadaljuj z branjem
Peter Kuntarič: Dopust
Celoletna naročnina
Nadaljuj z branjem
Naprej k zemlji, Dobrava pri Škocjanu, 2.–8. avgust 2021
Kaj je projekt Naprej k zemlji? Projekt Naprej k zemlji smo zasnovali štirje partnerji in poteka v okviru programa Erasmus+. Vsak od partnerjev ima svojo vlogo: Zelena centrala se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju gradnje z zemljo, Retzhof je avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia je italijansko podjetje, ki…
Nadaljuj z branjem