Mojca: »Kadar si zaželim miru in tišine, grem v naravo. Samo sedim in sem. Najbolje se počutim v Bohinju. Čutim energijo jezera, povežem se z vodo. Izgleda, kot da stagnira, pa vendarle kroži. London je ena ogromna zadeva. Na vroč poletni dan grejo ljudje v kopalkah – v park! In kak so parki natrpani! Na…
Nadaljuj z branjem
Vesna Hauschild: Mojca
Miloš Kosec: Zaratustra dvakrat v Ljubljani
Prejšnji teden sta si v Ljubljani sledila dva vrhunska glasbena dogodka, ki ju je povezoval razvpiti, na prvi pogled pa tudi izpeti motiv Nietzschejevega Zaratustre. Kadar razmišljamo o glasbenih klišejih, je verjetno eden najbolj vztrajnih tisti iz začetka Kubrickove Odiseje 2001. Izza zemeljske oble se oddvoji žareča krogla sonca, trobila pa naglasijo uvodno fanfaro, ki…
Nadaljuj z branjem
Mojca Pišek: Kultura – to je cosa nostra
Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni. Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme…
Nadaljuj z branjem
Forma viva Ravne na Koroškem: Glasba jeklenih skulptur
Da je arhitektura zamrznjena glasba, je nekoč zapisal Goethe. Da pa je glasba zamrznjena tudi v monumentalnih jeklenih skulpturah ravenske forma vive, so na video zapisali ustvarjalci Miha Kolar, Tomaž Apohal, Vid Jamnik in Domen Hudrap. V Sloveniji od šestdesetih let naprej delujejo tri odprta kiparska delovišča poimenovana Forma Viva (živa oblika). Pobudnika sta…
Nadaljuj z branjem
Urbane rastline – dobrovita, Viburnum lantana
Oh, kako zelo nenaklonjen sem bil videzu te sivo zelene rastline. Njeni šilasti listi in razrast mi nikoli niso bili všeč. Pa sem ugotovil, da je rastlina uvela le pozimi. V poletnem in jesenskem času se drži pokonci in zravnano. Iz družine bezgovk, latinsko imenovane Sambucaceae, prihaja med aprilom in junijem cvetoča grmovnica dobrovita (Viburnum…
Nadaljuj z branjem
Idea:list studio: Babičina zapuščina
Mladi kolektiv arhitekturnega studia idea:list je babičino stanovanje preuredil v dom za zaposlen par v poznih dvajsetih. Manj kot 30m2? Tlorisna površina za življenje mladega par popolnoma zadostuje, vendar pa so arhitekti morali poseči po iznajdljivih načinih zagotavljanja prostora za shranjevanje. Tega, kot vemo vsi, nikoli ni preveč: v spalnici tako najdemo vgradno garderobno omaro,…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Urbanizem je korupcija
V Ljubljani so ravnokar dogradili novo stavbo na vogalu Celovške ceste in Drenikove ulice. Ta lokacija je ena bolj zanimivih v Šiški. Zgoščena gradnja, historično tkivo in križišče dveh pomembnih urbanih žil so izhodišča za zanimivo in razpoznavno urbano potezo. Zahodni rob križišča ob Celovški definirajo modernistični bloki, vzhodni pa je bil doslej neizkoriščen in…
Nadaljuj z branjem
Vesna Hauschild: Janez
»Rojen sem na isti dan kot internet, 29. oktobra 1969. Pa nimam emaila. Telefon, to ja. Ampak ne visim na socialnih omrežjih, jaz raje živim. Imam face (obraz) in rad vzamem v roke kakšno knjigo (book), to je to. Veliko sem potoval. V Ameriki so vsi prestrašeni. Ko sem bil tam, avtomobili temnopoltim sploh niso…
Nadaljuj z branjem
Ivan Štraus 1928-2018
Štiriindvajsetega avgusta je v Sarajevu umrl Ivan Štraus, ki se je v tem nacionalno fluidnem in nemirnem okolju identificiral za bosanskega arhitekta slovenskega in hercegovskega porekla (njegov oče je bil Slovenec). Štraus je bil eden izmed zadnjih velikih visoko- in poznomodernističnih arhitektov, katerih kariera se je časovno skoraj povsem ujemala z obstojem socialistične Jugoslavije. V…
Nadaljuj z branjem
Aaron Moulton: Umetnost je sankcionirana norost
Aaron Moulton je nekdanji kustos v galeriji Gagosian in nekdanji kreativni direktor galerije Venus v Los Angelesu. Po vsebino svojih premišljeno usmerjenih razstav se Moulton znova in znova neustrašno podaja v svet ezoterike, okultizma in spiritualnosti, o čemer pričajo tudi njihovi nekoliko mračnjaški naslovi: The Rainbow Snake (Mavrična kača), The Hierophant (Hierofant), Omul Negro (romunski…
Nadaljuj z branjem
Bevk Perović arhitekti: Stanovanjska stolpnica Nordbahnhof, Dunaj
Bevk Perović arhitekti so dobili prvo nagrado na natečaju za hibridno stolpnico na Dunaju. Severno od središča Dunaja, v bližini slavnega zabaviščnega parka Prater in na levem bregu Donave, se na zaplati izpraznjenega zemljišča postopoma razrašča novo urbanistično tkivo. Vanj so arhitekti iz pisarne Bevk Perović umestili novo, pretežno stanovanjsko stolpnico, ki s svojo višino…
Nadaljuj z branjem
Obešene brvi na severnem Primorskem
Brvi čez alpske reke na severnem Primorskem – čez Koritnico, Sočo, Bačo, Idrijco – povezujejo stoletne pešpoti in osamljene zaselke v ozkih dolinah s cestami, ki potekajo samo po eni strani rek. Brvi so pogosto edina povezava, ki osamljenim kmetijam na »drugi strani« omogoča krajši dostop do prometno urejenih krajev. Nepogrešljive so tudi na izletniških…
Nadaljuj z branjem
Studenška brv čez Dravo, Maribor
Palična jeklena nosilna konstrukcija mostu je vodoravno položena na obstoječe podpornike, lesena hojnica pa se čez reko pne v loku, zato se s konstrukcijo ločena pasova za pešce in kolesarje sredi brvi – na temenu – združita. Prečkanje reke je dogodek. Na levem bregu se s kamnitima blokoma ob ustju brvi ustvari piazzeta, promet se…
Nadaljuj z branjem
Potreba po lepoti
Ko beseda nanese na lepoto, je še danes včasih slišati, kot da gre za nekaj redkega in povsem ločenega od vsakdanjega življenja. Ljudje takrat odvrnejo pogled od sogovornika in ga, metaforično in včasih tudi dobesedno, uperijo navzgor. Glas se stiša in postane nekoliko hripav. Prava lepota da je redka in elitna; kako bi sploh lahko…
Nadaljuj z branjem
Svet vmes: Serija I, Številke – Vhodna avla 1810 na Gimnaziji Kranj
V avli kranjske gimnazije se dijaki od nedavnega raje zadržujejo – njeno podobo so namreč osvežili arhitekti iz pisarne Svet vmes. Včasih ni treba veliko, da bi v prostoru dosegli močan poudarek. Hkrati pa mora biti takšna prepričljiva arhitekturna poteza, naj bo še tako preprosta, vseeno močna in nedvoumna. Prav na takšen način so si…
Nadaljuj z branjem
Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani
Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…
Nadaljuj z branjem
Graditeljeva zločin in kazen
Viadukt Morandi v Genovi, ki se je pred dvema dnevoma zrušil in pod sabo pokopal več kot štirideset ljudi, je najnovejša izmed gradbenih katastrof, za katere je nekaj časa kazalo, da se lahko zgodijo samo v od oči in srca oddaljenih državah tretjega sveta. Potem pa se je lani zgodila stolpnica Grenfell, ki je pokazala,…
Nadaljuj z branjem
Monika Žagar: Ena sama narodnost pomeni vedno manj
Originalnosti je več, kot mislimo, da je je. A še več je potrošniških smeti, ki presežke prekrijejo in zadušijo. To drži tako za gospodarstvo in industrijo kot za kulturo in umetnost. Potrošništvo – proizvajanje in konzumiranje stvari, ki jih sploh ne potrebujemo – nas je preplavilo, morda nas bo uničilo. Originalna in kvalitetna dela so,…
Nadaljuj z branjem
Poslednja Plečnikova mojstrovina
Kmalu po dedovi smrti me je babica desetletnega fanta vzela s seboj na obisk k Plečniku. Ker sem kot otrok zelo rad risal, sem mu pokazal svojo skicirko. Plečnik mi je dal debel črn svinčnik na mine in me v veži pred okroglim prizidkom svojega domovanja posadil pred mavčni model vzpenjajočega konja. Pozneje sem spoznal,…
Nadaljuj z branjem
Stari slovenski mostovi – 4.del
KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…
Nadaljuj z branjem