AFI Vokovice odlikuje moderna arhitektura AFI Europe se kot nepremičninska in investicijska družba osredotoča na razvoj komercialnih projektov in stanovanjskih zgradb v osrednji in vzhodni Evropi. Sredi leta 2018 je bil v Pragi dokončan sodoben stavbni kompleks AFI Vokovice – stavba, ki je bila s sistemi heroal zgrajena za prihodnost. S stavbo smo nenazadnje na…
Nadaljuj z branjem
Sodoben stavbni kompleks opremljen s sistemi heroal
Competition: Salt-pan house
The goal of the competition is to stop further ruin of one of the remaining salt-pan houses at Sečovlje Salina Nature Park while using a new intervention to form a spatial model of cultural heritage preservation in the southern area of the salt-pans. Fifty years ago, when salt-making was abandoned, there were more than a…
Nadaljuj z branjem
Studio 1991: Pisarne T68
Prenova poslovnih prostorov v stavbi iz šestdesetih let je sledila enostavnemu principu: s čim manjšim in cenejšim posegom ustvariti čim boljši delovni prostor. Naročniki – 3 mlada IT podjetja – so zato izbrala arhitekturni biro, ki se je z njimi lahko poistovetil. Iz zaporedja manjših, zadušljivih pisarn in in temačnega hodnika je Studio 1991 ustvaril…
Nadaljuj z branjem
Esad Babačić: Dobro jutro smetarji.
Med domišljijo in domišljavostjo ni več pravega prostora – samo še nepregleden smetnjak, v katerem mrgoli mrčesa človeških zablod. Smo vse bolj sterilna družba; uspešno recikliramo in pometamo z vsem, kar nas moti na naši poti do uspeha. A ravno ta sterilnost nas hkrati dela umazane v svojem bistvu. Vidimo namreč smeti drugih, z nonšalantno…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Plečnikova Ljubljana, ki je ni
Neuresničeni arhitekturni načrti pogosto burijo domišljijo bolj kot tisti, ki jih okoliščine iz papirja in računalniškega ekrana prenesejo v opeko in beton. To ni nič čudnega: arhitekturni načrt je obljuba prihodnosti, ki je dovolj ohlapna, da lahko v njej izberemo tisto, kar nam je najbolj všeč, si jo z domišljijo prilagodimo in, ko se je…
Nadaljuj z branjem
Drevesa, mimo katerih se ne vidi gozda
Intervju s Klausom Littmannom, avtorjem projekta For Forest Vse se je začelo pred skoraj petdesetimi leti, ko je umetnik Max Peintner dokončal eno izmed svojih mnogih odličnih distopičnih risb in jo poimenoval Nenehna privlačnost narave. Dvajset let kasneje je reprodukcijo risbe v neki publikaciji slučajno zagledal Klaus Littmann, takrat mlad švicarski umetnik in kurator. Popolnoma…
Nadaljuj z branjem
Viljem Leban: Zakaj (že) potrebujemo NUK 2?
Narodna in univerzitetna knjižnica že štiri desetletja prepričuje javnost(i), da potrebuje nove, dodatne prostore. Sredi sedemdesetih je tedanjemu ravnatelju knjižnice prof. Jaru Dolarju najvišja oblast razumevajoče prikimala in obljubila, da bo zagotovila sredstva za gradnjo nove stavbe nacionalne knjižnice, ki je že takrat postajala pretesna. Pomirjen je odšel v pokoj, kjer pa začetka gradnje ni…
Nadaljuj z branjem
Arhitekturni dialog: Boštjan Vuga
Po kratkem poletnem premoru se je z oktobrom vrnil tudi cikel dogodkov Arhitekturni dialog; tokrat je, letnemu času primerno, zasedel študijske klopi Plečnikove predavalnice na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Naš sogovornik in glavni gost večera je bil arhitekt Boštjan Vuga iz Sadar+Vuga, ki je predstavil nekaj izbranih projektov tega priznanega slovenskega arhitekturnega biroja. Glavni vsebinski…
Nadaljuj z branjem
Studio Aino: Stanovanje na 31 kvadratih
Mlada arhitekta Urša Križman in Luka Fabjan iz Studia Aino sta majceno stanovanje oblikovala kot odprt in fleksibilen prostor, ki presega omejitve svoje velikosti tako oblikovno kot funkcionalno. Majhna površina klasičnega enosobnega stanovanja iz 70. let prejšnjega stoletja je bila pred prenovo še dodatno razdrobljena na posamezne prostore, da bi na kvadraturi 31m2 lahko dobili…
Nadaljuj z branjem
Miloš Kosec: Deluxe arhitektura
V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu: vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…
Nadaljuj z branjem
Štajn arhitekti: Bar/Teater
Dom kulture Kamnik so v petdesetih letih zgradili delavci bližnje smodnišnice; v njem sta bili kinodvorana in restavracija. Od takrat se je njegova namembnost spremenila: danes je kulturni dom in s tem pomembno kamniško vozlišče, stavba pa je postala kolaž prostorov za različne kulturne dejavnosti. Enega izmed teh prostorov so dobili v roke člani biroja…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Družabno življenje majhnih javnih prostorov
“Težko je oblikovati prostor, ki ne bo privlačil ljudi. Naravnost neverjetno je, kolikokrat je bilo to doseženo.” Po tem, ko je ameriški sociolog William H. Whyte dolga leta opazoval javne prostore ameriških mest, je zgrožen ugotovil, da so se nekateri arhitekti resnično potrudili in z odliko opravili izpit iz hostilnega dizajna. Whyte si je v…
Nadaljuj z branjem
Lela B. Njatin: Mentalni ambienti urbanega spominjanja
Zakaj se zanimamo za stavbe, ki niso povezane neposredno z našo preteklostjo? In zakaj prezremo stavbe, ki so povezane z našo sedanjostjo? Zakaj je generiranje osebnega spomina bolj pomembno od identificiranja osebnega modusa vivendi? Ta vprašanja sem si zastavila v mestu, kjer sem odraščala in v katerem imam od 2010 atelje: Kočevju. V Kočevju je…
Nadaljuj z branjem
Gao Arhitekti: Stanovanje Belle vie
Radoživ interier stanovanja za mlado družino, poln drznih kontrastov in življenjskega elana, so oblikovali Gao Arhitekti. C’est la belle vie! Družinski dom v prestolnici, popolno izhodišče za vsakodnevne podvige, kamor se je zvečer veselje spet vračati. Velika jedilna miza, za katero se vsi zberemo in okrepčamo, udoben kavč, svetla terasa, pa še dovolj zasebnosti za…
Nadaljuj z branjem
Blaž Šenica: Avtentična tržnica
Že v starodavnih naseljih je obstajal večji odprt prostor oziroma predhodnik prostora, ki ga danes imenujemo trg. Različne parafraze prostora, kot sta grška agora ali rimski forum, verjetno lahko najdemo v večini kultur po svetu, v vseh primerih pa je ta prostor pomenil središče gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Prostor, ki je bil zaradi svoje…
Nadaljuj z branjem
Kratek avtobusni obisk
Urbano življenje v današnjem času ni omejeno samo na metropole; s pomočjo brezžičnega interneta in drugih povsod prisotnih nevidnih valov in signalov smo lahko s svetovnimi dogodki, prijatelji in sorodniki enako na tekočem v alpskem gorovju ali afriški puščavi kot v New Yorku ali Pekingu. Delo se vedno bolj osvobaja tovarn in pisarn velikih populacijskih…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Eksperimentalno mesto
Ne glede na to, kako so nam pri srcu, so mesta pandorina skrinjica neštetih težav. Če se omejimo samo na okoljske, je seznam že dolg: od potratne rabe energentov, onesnaženega zraka, kontaminirane zemlje do neverjetne količine odpadkov, ki jih pridelamo njihovi prebivalci. Pogosto se zdi, da mestne skupnosti v svojih naporih niso dovolj napredne, da…
Nadaljuj z branjem
EDO festivalske beležke: Bloki
Dear sweet mother of god, we’re in Eastern Europe, ugotovijo junaki kultnega najstniškega filma Eurotrip, ko se pred njimi odpre pogled na vrsto sivih blokov, med katerimi se razteza umazan hibrid med ulico in trgom. Blokovska naselja so bila odgovor na stanovanjsko problematiko povojne Evrope. Večino takšnih naselij v Zahodni Evropi so do danes že…
Nadaljuj z branjem
Agata Tomažič: Neuvrščenost v razcvetu
Nekateri deli mestne vedute se ti usedejo v srce s svojo očitno grdoto in vsajeno klico razpada. Vsakič, ko sem se peljala mimo Murgle centra in sem vrgla pogled na monstruozno stavbo ob cesti, me je obšla slaba vest, kot da prodajam zijala na prizorišču prometne nesreče. Kot da se naslajam nad nekakšnim stvorom, ki…
Nadaljuj z branjem
Od-do arhitektura: Hiša TJ
Kakšna je tipična slovenska hiša? Je dvokapnica z vrtom. Ima dobrih 100 kvadratov, kavč in televizor, leseno pohištvo in parket. V nadstropju so spalnica in otroške sobe. In veliko omar, da lahko ob obisku gostov deluje pospravljeno. Zidovi te slovenske hiše so že stali, ko sta k projektu pristopila Matic Škarabot in Aleš Žmavc ter…
Nadaljuj z branjem