Nana Milčinski, režiserka in pevka V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska s takole idealno biografijo: Rodila se je, potem se je šolala, po končani fakulteti, ki jo je zaključila z odliko, pa je dobila naziv, znotraj katerega je svoje delo uspešno opravljala do upokojitve. Nato je dobila nagrado za življenjsko delo. Na…
Nadaljuj z branjem
Nana Milčinski: V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska…
TRI MILJE NAD MORJEM
Na planoti Chajnantor, pet tisoč metrov nad koto nič, s pogledom na Salari Atacama, je postavljenih 66 anten s premerom 12 metrov. Skupaj tvorijo enega najpomembnejših radijskih teleskopov na svetu. ALMA (Atacama Large Milimeter/submilimeter Array) je zmožen opazovati mrzli del vesolja, kar pomeni rojstvo planetov, galaksij in zvezd. Njegove antene lovijo radijske valove iz vesolja,…
Nadaljuj z branjem
Odsotna umetnost
Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…
Nadaljuj z branjem
Poziv za oblikovalce
Oblikuj prihodnost urbane mobilnosti! Na delavnici na Dunaju! Delavnice potekajo vse poletje od julija naprej. Za izbrane udeležence je udeležba brezplačna. Si oblikovalec, urbanist, arhitekt, krajinski arhitekt, prometni inženir, itd. in se ukvarjaš z vprašanji mobilnosti? Pridruži se [r+d] post-carbon Vienna in prispevaj k javni razstavi o prihodnosti urbane mobilnosti na Dunajskem tednu oblikovanja (Vienna Design…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger, vodja projektov, Herzog & De Meuron
Iva Smrke se je še pred diplomo leta 2004 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo odpravila na intervju v biro Herzog & de Meuron. Sprejeli so jo kot pripravnico, eno leto kasneje pa se je vrnila kot “junior”. Leta 2012 je postala vodja projektov v biroju in nasploh ena izmed zelo redkih žensk na takšnem položaju.…
Nadaljuj z branjem
PREDRZNOST NA DUNAJU
V prvi številki revije Outsider smo pisali o novi vzorčni hiši, ki jo je podjetje Lumar postavilo na Dunaju. Objavljamo nove fotografije hiše, ki jih je posnel fotograf Matevž Paternoster. Lumar je za preboj na področje novega, avstrijskega trga angažiral arhitekturni biro Sono arhitekti iz Ajdovščine. Sodelovanje z mladimi arhitekti niti ni naključno, saj gre…
Nadaljuj z branjem
PLASTIC MONSTER by FALL-IN-GREEN
Skupina Fall-in-green so v Dalmaciji, na obalah Dugega otoka, ki na zahodni strani meji na odprto morje, postavili zanimivo inštalacijo. Fall-in-green verjamejo, da z manjšimi intervencijami lahko širijo obzorja in opozarjajo na okoljske probleme in pomembnost skladnega načina življenja z naravo. Na divje obale otoka redno naplavlja smeti. V akciji Plastic Monster sta avtorja skulpture, Lorenka Stropnik in T.…
Nadaljuj z branjem
Življenje pod nenehno ploho podob
Današnja potrošniška kultura temelji na tleh inovacij in ustvarjanja trendov ter ima globoko povezavo vse od mode do arhitekture. Z drugimi besedami, kot je zapisal Italo Calvino, znani italijanski pisec in novinar: “Živimo pod nenehno ploho podob”. Svet je vizualno-hedonistično popotovanje. Modernistično oblikovanje pod vplivom novih materialov in tehnologij je na splošno dajalo prednost razumu in vizualnemu izgledu produkta, medtem pa so…
Nadaljuj z branjem
PRESEGANJE MEJA
Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka Preseganje meja. Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…
Nadaljuj z branjem
Dr. Anton Mavretič: OPAZOVANJE ZNANOSTI
Znanost je bogastvo vsega sveta, ne glede na to, kje živimo in kdo nas za naše delo plačuje. Dober znanstvenik lahko dela v katerikoli državi sveta. Razumljivo pa dobiček njegovega/ njenega dela ostane v deželi, kjer živi. Slovenci smo lahko ponosni na izobraževalni sistem. Tudi sam sem proizvod slovenskega osnovnega znanja vse tja do univerze,…
Nadaljuj z branjem
Kdo bere revijo Outsider?
Revija Outsider je že dober mesec na policah kioskov, knjigarn, hipermarketov in bencinskih črpalk. Zelo smo veseli vsakega odziva bralcev in teh ni malo. Nekaj nam jih je uspelo ujeti med branjem. Tobias Frere-Jones Na Dunaju smo se dobili s Tobiasom Frere-Jonesom. Je avtor več kot 800 črkovnih vrst. Oblikoval je fonte za New York Times,…
Nadaljuj z branjem
100 ustvarjalnih let arhitektke Jute Krulc
— Aprila 2013 je praznovala stoti rojstni dan arhitektka Juta Krulc. Bila je zadnja še živeča Vurnikova učenka. Njeno zanimanje za interier in ljubezen do botanike sta jo po spletu življenjskih okoliščin pripeljala do krajinske arhitekture. V povojnem času je kot asistentka profesorja Jegliča z Biotehniške fakultete urejala arboretum Volčji Potok. Leta 1957 je začela…
Nadaljuj z branjem
Upravljanje s propadom?
Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…
Nadaljuj z branjem
MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del
V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje. (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…
Nadaljuj z branjem
Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del
Z moduli začasne rabe interpretiramo idejo fleksibilnih tlorisov, pripravljenih na vselitev. S tem omogočimo hitro menjavanje rab glede na potrebe in uspešnost, prav tako pa nizke stroške uporabnikov modulov znotraj zgodovinskega ustroja starega mesta. Uporabnik poskrbi za specializirano opremo in prodajni material. Z uvajanjanjem modulov se tlorisi poenotijo, postanejo fleksibilni, sanitarni modul pa služi kot…
Nadaljuj z branjem
MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del
V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)
Nadaljuj z branjem
MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del
Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…
Nadaljuj z branjem
Poti moderne – Adolf Loos vs. Joseph Hoffmann
Razstava Poti moderne, ki je bila na ogled to zimo v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum fűr Angewandte Kunst), nekdanjem Cesarsko-kraljevem avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, predstavlja vpogled v arhitekturno in oblikovalsko produkcijo prejšnjih treh stoletij, spreminjanje družbenih sistemov in njihov vpliv na arhitekturo in oblikovanje. Od rahljanja temeljev hierarhično urejene Evrope, preko…
Nadaljuj z branjem
Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 3.del
Model začasne rabe je zasnovan na principu malih intervencij, katerih vodilo je takojšnja aplikativnost v prostoru. Ne zahtevajo dolgoročnega načrtovanja in zbiranja sredstev. Predstavljajo prvi sloj pri oblikovanju inkrementalnega izvajanja dolgoročne strategije razvoja. Je intervencija, katera bo ohranila tkivo zdravo dokler se stalna vsebina finančno ne regenerira, oziroma na novo definira. OCENA STANJA Visoke najemnine…
Nadaljuj z branjem
Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 2.del
AKTIVNA PRITLIČJA Kvaliteta pritličnih funkcij je ključnega pomena za vsesplošno privlačnost mest. Dolge sterilne fasade nam sporočajo; “hodi dalje”. Aktivno pritličje je polno funkcij mešane rabe Dolga sterilna fasada sporoča: “hodi dalje” Živahen mestni utrip je bil samoumeven v starih tradicionalnih mestih do 80 let prejšnjega stoletja. Med nenadzorovanim širjenjem je kapitalizem postal razlog za opuščanje rokodelskih…
Nadaljuj z branjem