»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…
Nadaljuj z branjem
Chesterton o arhitekturi
PODEŽELSKE IZBE THOMASA BERNHARDA
Kakšno je bivalno okolje intelektualca? Pogosto si ga predstavljamo kot s knjigami in različnimi »kotički za premišljevanje in meditacijo« napolnjeno hišo nekje daleč od ponorelega sveta. Za nekatere filozofe se v resnici zdi, da se je njihovo bivališče v kolektivnem spominu zraslo z njihovim življenjem in delom v enovito celoto: to velja na primer za…
Nadaljuj z branjem
MATERIALNOST NEKEGA DOMA
Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…
Nadaljuj z branjem
ARHITEKTURA JE VEČ KOT LE GRADNJA HIŠ
Dunaj je bil nekoč, z nekaj več kot dvema miljonoma prebivalcev, peto največje mesto na svetu. To je bilo na začetku prejšnjega stoletja, pred usodnima svetovnima vojnama. Danes živi na Dunaju približno 1,8 milijona prebivalcev. Pred kratkim je po velikosti prehitel Hamburg in postal drugo največje mesto v nemško govorečih deželah. Ker je Dunaj že…
Nadaljuj z branjem
Fall-In-Green – eksperiment sobivanja v skupnosti
Pred časom smo na tem spletnem laboratoriju objavili Plastično pošast, prostorsko intervencijo skupine Fall-in-green. Tokrat nam je Lorenka Stropnik, ena od pobudnic skupine, predstavila njihovo intervencijo na otoku Krk: “Več let se že ukvarjam z idejo bivanja in preživetja v naravi v obdobju ugodnih vremenskih razmer in s tem povezanimi minimalnimi posegi v prostor. Kot najbolj primerno…
Nadaljuj z branjem
ČAS V PETI PRESTAVI
Zorana Baković, publicistka Babica Chen je s tržnice vlekla voziček, poln zelenjave in sadja. Pri tem se ji ni nikamor mudilo. Pazila je le, kje stopa, in imela v mislih sinovo opozorilo, da ne sme pasti po stopnicah. Pri šestinosemdesetih letih ti ni treba biti hiter. V hitrem Šanghaju, kjer vsa družina drvi od jutra…
Nadaljuj z branjem
Tomaž Čeligoj: Pravokotna glava je hud problem…
… ali kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec 100% kraška duša, trdoživi brinov grm, samosvoja teranova esenca, mehka maslena rezina lepo zorjenega pršuta, karizmatični kolega arhitekt Tomaž Čeligoj, soustanovitelj arhitekturnega podjetja Kombinat d.o.o., občasni sodelavec skupine prostoRož, je 30.6.2015 na socialnem omrežju Facebook obelodanil nenavadno vest: da je…
Nadaljuj z branjem
Loos in ljubljanska “lastna vila”
Naslov članka kajpak nekoliko zavaja; kolikor mi je znano, niso na dan prišla nikakršna nova odkritja o morebitnih arhitekturnih projektih Adolfa Loosa v slovenski prestolnici. Nasploh je imel Loos z našim prostorom le malo stikov, vsekakor precej manj kot s takratnim avstrijskim, češkim in celo hrvaškim okoljem – v Zagrebu se je večkrat zadrževal, bil pa…
Nadaljuj z branjem
PIPISTREL: BREZ STRELA NI ZADETKA
7. julija, ravno na dan, ko bi moralo Pipistrelovo letalo preleteti Rokavski preliv, smo se za 2. številko revije Outsider pogovarjali z ustanoviteljem podjetja Ivom Boscarolom. Poizkus leta Pipistrelovega električnega letala Alpha electra je tokrat preprečil velikan Airbus. A Pipistrelu novih izzivov in visokoletečih ciljev ne zmanjkuje. Več v intervjuju v novi številki Outsiderja, ki izide konec…
Nadaljuj z branjem
Nov minipleks v Ljubljani: KINO V ZAPUŠČENEM PODHODU
POBUDA ZA OŽIVITEV PODHODA AJDOVŠČINA V LJUBLJANI Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju novega mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano, ki je v fazi usklajevanja za pripravo sprememb prostorskih planov mesta,…
Nadaljuj z branjem
Prihodnost bo morala še počakati
Dipolomsko delo Alice Theodorou z naslovom “Prihodnost bo morala še počakati” na londonski kraljevi šoli za umetnost, raziskuje alternativni scenarij za kontroverzno lokacijo Mount Pleasant v Farringdonu. V popolnem nasprotju s sprejeto shemo, alternativni predlog obravnava lokacijo v obdobju 10.000 let. Dolgoročno obdobje izgradnje spodbuja dolgoročno razmišljanje pri načrtovanju in razvoju mest. S predvidevanjem…
Nadaljuj z branjem
Nana Milčinski: V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska…
Nana Milčinski, režiserka in pevka V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska s takole idealno biografijo: Rodila se je, potem se je šolala, po končani fakulteti, ki jo je zaključila z odliko, pa je dobila naziv, znotraj katerega je svoje delo uspešno opravljala do upokojitve. Nato je dobila nagrado za življenjsko delo. Na…
Nadaljuj z branjem
TRI MILJE NAD MORJEM
Na planoti Chajnantor, pet tisoč metrov nad koto nič, s pogledom na Salari Atacama, je postavljenih 66 anten s premerom 12 metrov. Skupaj tvorijo enega najpomembnejših radijskih teleskopov na svetu. ALMA (Atacama Large Milimeter/submilimeter Array) je zmožen opazovati mrzli del vesolja, kar pomeni rojstvo planetov, galaksij in zvezd. Njegove antene lovijo radijske valove iz vesolja,…
Nadaljuj z branjem
Odsotna umetnost
Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…
Nadaljuj z branjem
Poziv za oblikovalce
Oblikuj prihodnost urbane mobilnosti! Na delavnici na Dunaju! Delavnice potekajo vse poletje od julija naprej. Za izbrane udeležence je udeležba brezplačna. Si oblikovalec, urbanist, arhitekt, krajinski arhitekt, prometni inženir, itd. in se ukvarjaš z vprašanji mobilnosti? Pridruži se [r+d] post-carbon Vienna in prispevaj k javni razstavi o prihodnosti urbane mobilnosti na Dunajskem tednu oblikovanja (Vienna Design…
Nadaljuj z branjem
Iva Smrke Kröger, vodja projektov, Herzog & De Meuron
Iva Smrke se je še pred diplomo leta 2004 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo odpravila na intervju v biro Herzog & de Meuron. Sprejeli so jo kot pripravnico, eno leto kasneje pa se je vrnila kot “junior”. Leta 2012 je postala vodja projektov v biroju in nasploh ena izmed zelo redkih žensk na takšnem položaju.…
Nadaljuj z branjem
PREDRZNOST NA DUNAJU
V prvi številki revije Outsider smo pisali o novi vzorčni hiši, ki jo je podjetje Lumar postavilo na Dunaju. Objavljamo nove fotografije hiše, ki jih je posnel fotograf Matevž Paternoster. Lumar je za preboj na področje novega, avstrijskega trga angažiral arhitekturni biro Sono arhitekti iz Ajdovščine. Sodelovanje z mladimi arhitekti niti ni naključno, saj gre…
Nadaljuj z branjem
PLASTIC MONSTER by FALL-IN-GREEN
Skupina Fall-in-green so v Dalmaciji, na obalah Dugega otoka, ki na zahodni strani meji na odprto morje, postavili zanimivo inštalacijo. Fall-in-green verjamejo, da z manjšimi intervencijami lahko širijo obzorja in opozarjajo na okoljske probleme in pomembnost skladnega načina življenja z naravo. Na divje obale otoka redno naplavlja smeti. V akciji Plastic Monster sta avtorja skulpture, Lorenka Stropnik in T.…
Nadaljuj z branjem
Življenje pod nenehno ploho podob
Današnja potrošniška kultura temelji na tleh inovacij in ustvarjanja trendov ter ima globoko povezavo vse od mode do arhitekture. Z drugimi besedami, kot je zapisal Italo Calvino, znani italijanski pisec in novinar: “Živimo pod nenehno ploho podob”. Svet je vizualno-hedonistično popotovanje. Modernistično oblikovanje pod vplivom novih materialov in tehnologij je na splošno dajalo prednost razumu in vizualnemu izgledu produkta, medtem pa so…
Nadaljuj z branjem
PRESEGANJE MEJA
Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka Preseganje meja. Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…
Nadaljuj z branjem