Kaj povezuje Švicarski biro Herzog & de Meuron, tradicionalni način gradnje iz butane zemlje in Slovenijo? Zgodbe objavljene v prvi številki revije Outsider. (naroči) Na spletnem portalu revije smo že objavili povzetek zapisa o starodavni japonski tehniki izdelovanja keramike. Tudi o bonbonih Ricola, o tem kdo jih je naredil in kdo je podjetju Ricola naredil…
Nadaljuj z branjem
TEHNOLOGIJA, UMETNOST, TRAJNOST
ARHAIČNA SODOBNOST
Skladišče zelišč Ricola, Laufen, Švica, 2014. Zeliščni bomboni Ricola so znani po vsem svetu. Podjetje je leta 1930 ustanovil Emil Wilhelm Richterich. Kakor pravi zgodba, je vsak dan v svoji pekarni težko delal. Da bi si povrnil moči, si je vsak večer pripravil zeliščni pripravek. Tako se je začela proizvodnja zeliščnih bombonov. Pozneje je začelo…
Nadaljuj z branjem
Gnezdo za ljudi
Memu Meadows, Hokkaido, Japonska Objekt je gnezdo za ljudi in njihovo hrano. Pod streho, ki zbira deževnico, lahko okoliški prebivalci gojijo, nabirajo, shranjujejo, pripravljajo in uživajo svoje pridelke, jih kompostirajo in s tem zaključijo življenjski cikel lokalno pridelane hrane. Vertikalni vrt je odprta, javna struktura z osrednjim ognjiščem za pripravo čaja in gosto leseno konstrukcijo, ki…
Nadaljuj z branjem
HIŠE KOT FILMSKE ZVEZDE
Tako kot je commedia dell’arte zaznamovala popularno kulturo 18. stoletja, opera pa tisto 19. stoletja, je film 20. stoletju med vsemi umetnostmi pustil verjetno najobčutnejši pečat. Arhitektura na prvi pogled ni privilegirana filmska zvezda; ker je njena ključna lastnost trajanje, se zdi, da se le težko polno izrazi v devetdesetih minutah celuloidnega traku. Kljub temu…
Nadaljuj z branjem
KO DELAŠ Z GLINO, NAJDEŠ SEBE
Marta Rauch Debevec živi v hiši iz stisnjene zemlje, v Voralerbergu. Tja sta se preselila z možem Martinom Rauchom po zaključku študija keramike na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Skupaj s sinom, grafičnim oblikovalcem, vodi podjetje KARAK, ki se ukvarja s proizvodnjo maloserijske keramike. Arhaične tehnike žganja gline združuje s sodobnim oblikovalskim konceptom. Pogovarjali…
Nadaljuj z branjem
Outsider in Ti
Titan je kemijski element s simbolom Ti in atomskim številom 22. Je sijoča prehodna kovina s srebrnim leskom, nizke gostote in visoke trdnosti. Je zelo odporna proti koroziji v morski vodi, aqua regii in kloru. Titan je tudi vez med drugo številko revije Outsider, ki je v prodaji do sredine oktobra in tretjo številko, od…
Nadaljuj z branjem
Razpis: Humanitarna arhitektura – pomoč beguncem v Sloveniji
Iščemo realne in konkretne rešitve za nastanitev in življenje beguncev, ki prispejo v Slovenijo. Rešitve lahko obsegajo širok razpon od začasnega bivališča, kjer lahko begunci le prenočijo, si oddahnejo od poti, dobijo potrebno oskrbo in informacije, pa do stalnejših oblik nastanitve in življenja beguncev med nami. Vpletenost arhitekta v humanitarne naloge je nujna, obenem pa…
Nadaljuj z branjem
IZ PLEČNIKOVE POPOTNE KUHARICE
Na svojem študijskem popotovanju v letih 1898 in 1899, ki mu ga je z »rimsko štipendijo« omogočila avstrijska vlada, je Jože Plečnik po koncu študija in pred začetkom samostojnega dela še od blizu spoznal klasični kanon evropske arhitekture; po Italiji se je od Benetk premikal proti jugu, leta 1899 pa je nameraval nadaljevati z obiskom…
Nadaljuj z branjem
DUNAJSKI KARNEVAL
Sprehod skozi največji dunajski park ponuja prav posebno izkušnjo. Mešanici javnih zelenih površin in vrvežu zabaviščnega parka Prater se je nedavno pridružil konglomerat intelektualne ekonomsko-poslovne elite. Z izgradnjo novega univerzitetnega kampusa (Campus WU) Ekonomske univerze na Dunaju, z ustanovitvijo novega pomembnega izobraževalnega centra ne samo v mestu, temveč tudi na svetu, se je začel jasen…
Nadaljuj z branjem
Sedem razlogov, zakaj brati revijo Outsider
1. Outsider je revija, ki presega meje. Outsider je prva slovenska revija, ki izhaja tudi v nemški izdaji in najboljšo slovensko arhitekturo in oblikovanje predstavlja tudi preko meja. 2. Ker revija združuje najboljše pisce in ker sodelujemo z najboljšimi ustvarjalci iz sveta vizualne kulture. Predstavljamo teme o oblikovanju prostora: arhitekturo, oblikovanje in družbene teme. 3. Ker…
Nadaljuj z branjem
PRVINSKA KOČA V GORAH
Nekaj let je že od tega, kar sem poskusil prvič obiskati takrat nov bivak pod Grintovcem v Kamniških Alpah. Pomrznjen januarski sneg na pobočjih na poti od Zoisove koče do bivaka je bil prevelika ovira za majhne dereze, ki sem jih imel s sabo, svoje nestrinjanje z mojim pohodom pa je izrazil tudi Grintovec sam,…
Nadaljuj z branjem
Pismo v nekdanji čas
Draga Juljana! Prvega junija sem začel z odstranjevanjem stanovanjske hiše na Serdici 75. Rušenje in postopno – korak za korakom – odkrivanje te skoraj sto letne zgradbe, mi razkriva nejasne vpoglede v tvojo osebno zgodbo, zgodbo tega kraja in njegovih domačinov. Občutljiva presvetlitev biografije je – poleg mojih politično-zgodovinskih poizvedovanjih o pokrajini današnjega trideželnega parka Goričko…
Nadaljuj z branjem
DRUŽENJE PO SLOVENSKO
Vsaka država ima svoje značilnosti, a nekatere včasih opaziš šele, ko jih v tujini ni nikjer na spregled. Zame je to, malce presenetljivo, način, kako se Slovenci družimo, navezujemo in ohranjamo stike s prijatelji in znanci, ter pomembnost, ki jim jo pripisujemo. V primerjavi z Ameriko, kjer trenutno živim, smo pri nas precej bolj konkretni.…
Nadaljuj z branjem
IZ FANTASTIČNEGA KABINETA DR. FABIANIJA
Arhitekt, čigar 150-letnico slavimo letos in ki je Ljubljano pod županstvom Ivana Hribarja odločilno zasukal v smer moderne prestolnice, se je celo aktivno življenje ukvarjal tudi s tehničnimi poizkusi in zamislimi. V njegovih izumih in patentnih predlogih se navdušenje nad sodobno tehniko in tehnološkim napredkom srečuje z renesančno željo po celostnem ustvarjanju in skoraj futurističnim…
Nadaljuj z branjem
TOALETNA GROZA
Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…
Nadaljuj z branjem
Odprtokodna arhitektura Jožeta Plečnika
Hiše pod občinsko streho Pred časom sem se v enem od člankov obregnil ob pojem »Plečnikova Ljubljana«. Tam sem omenil nekaj večjih posegov, ki jih je Plečnik načrtoval, pa niso bili nikoli izvedeni in jih, čeprav so po arhitekturnem izrazu precej klasični, štejem po konceptualni zasnovi za avandgardne. Tak je tudi manj znani projekt »Hiše pod…
Nadaljuj z branjem
Razpis: Humanitarna arhitektura – pomoč beguncem v Sloveniji
REZULTATI Iščemo realne in konkretne rešitve za nastanitev in življenje beguncev, ki prispejo v Slovenijo. Rešitve lahko obsegajo širok razpon od začasnega bivališča, kjer lahko begunci le prenočijo, si oddahnejo od poti, dobijo potrebno oskrbo in informacije, pa do stalnejših oblik nastanitve in življenja beguncev med nami. Vpletenost arhitekta v humanitarne naloge je nujna,…
Nadaljuj z branjem
ČISTA RASA IN RAZBIT SPOMENIK
Če smo prejšnji petek razpravljali o arhitekturnem vandalizmu – celo kulturocidu – na Bližnjem vzhodu, pa velja kot protiutež danes pobrskati pred domačim pragom. Saj ne, da ne bi imeli dovolj sodobnih primerov vandalizma: poleg uničevanja spomenikov in simbolno pomembnih točk poznamo pri nas tudi vandalizem gradbenih parcel, kjer spomenika sploh še ni. Po drugi…
Nadaljuj z branjem
Arhitektura za mobilnost
Koncept: Arhitektura za mobilnost je tista, ki presega meje in povezuje dve prej nepovezani točki zemeljskega površja (pa tudi prostore zunaj Zemljine atmosfere) oziroma ponuja zatočišče potujočim. Koolhaas pa jo je definiral kot »generično«, saj je v svoji zasnovi enaka po celem svetu. Generičnost je v tem smislu kakovost saj skozi jasno in prepoznavno strukturo…
Nadaljuj z branjem
KJER ČAS POSTANE PROSTOR
V petek, 4. septembra, bo v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana ansambel bolgarske Nacionalne opere in baleta iz Sofije prvič pri nas izvedel glasbeno dramo Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Umetnost Richarda Wagnerja je za nekatere karikatura neskončno dolgih germanskih oper, kjer mastodontsko dolžino predstave nadkrili le neutrudno kričanje glavnih junakov po metodi »karkoli…
Nadaljuj z branjem