Nekaj let je že od tega, kar sem poskusil prvič obiskati takrat nov bivak pod Grintovcem v Kamniških Alpah. Pomrznjen januarski sneg na pobočjih na poti od Zoisove koče do bivaka je bil prevelika ovira za majhne dereze, ki sem jih imel s sabo, svoje nestrinjanje z mojim pohodom pa je izrazil tudi Grintovec sam,…
Nadaljuj z branjem
PRVINSKA KOČA V GORAH
Pismo v nekdanji čas
Draga Juljana! Prvega junija sem začel z odstranjevanjem stanovanjske hiše na Serdici 75. Rušenje in postopno – korak za korakom – odkrivanje te skoraj sto letne zgradbe, mi razkriva nejasne vpoglede v tvojo osebno zgodbo, zgodbo tega kraja in njegovih domačinov. Občutljiva presvetlitev biografije je – poleg mojih politično-zgodovinskih poizvedovanjih o pokrajini današnjega trideželnega parka Goričko…
Nadaljuj z branjem
DRUŽENJE PO SLOVENSKO
Vsaka država ima svoje značilnosti, a nekatere včasih opaziš šele, ko jih v tujini ni nikjer na spregled. Zame je to, malce presenetljivo, način, kako se Slovenci družimo, navezujemo in ohranjamo stike s prijatelji in znanci, ter pomembnost, ki jim jo pripisujemo. V primerjavi z Ameriko, kjer trenutno živim, smo pri nas precej bolj konkretni.…
Nadaljuj z branjem
IZ FANTASTIČNEGA KABINETA DR. FABIANIJA
Arhitekt, čigar 150-letnico slavimo letos in ki je Ljubljano pod županstvom Ivana Hribarja odločilno zasukal v smer moderne prestolnice, se je celo aktivno življenje ukvarjal tudi s tehničnimi poizkusi in zamislimi. V njegovih izumih in patentnih predlogih se navdušenje nad sodobno tehniko in tehnološkim napredkom srečuje z renesančno željo po celostnem ustvarjanju in skoraj futurističnim…
Nadaljuj z branjem
TOALETNA GROZA
Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…
Nadaljuj z branjem
Odprtokodna arhitektura Jožeta Plečnika
Hiše pod občinsko streho Pred časom sem se v enem od člankov obregnil ob pojem »Plečnikova Ljubljana«. Tam sem omenil nekaj večjih posegov, ki jih je Plečnik načrtoval, pa niso bili nikoli izvedeni in jih, čeprav so po arhitekturnem izrazu precej klasični, štejem po konceptualni zasnovi za avandgardne. Tak je tudi manj znani projekt »Hiše pod…
Nadaljuj z branjem
Razpis: Humanitarna arhitektura – pomoč beguncem v Sloveniji
REZULTATI Iščemo realne in konkretne rešitve za nastanitev in življenje beguncev, ki prispejo v Slovenijo. Rešitve lahko obsegajo širok razpon od začasnega bivališča, kjer lahko begunci le prenočijo, si oddahnejo od poti, dobijo potrebno oskrbo in informacije, pa do stalnejših oblik nastanitve in življenja beguncev med nami. Vpletenost arhitekta v humanitarne naloge je nujna,…
Nadaljuj z branjem
ČISTA RASA IN RAZBIT SPOMENIK
Če smo prejšnji petek razpravljali o arhitekturnem vandalizmu – celo kulturocidu – na Bližnjem vzhodu, pa velja kot protiutež danes pobrskati pred domačim pragom. Saj ne, da ne bi imeli dovolj sodobnih primerov vandalizma: poleg uničevanja spomenikov in simbolno pomembnih točk poznamo pri nas tudi vandalizem gradbenih parcel, kjer spomenika sploh še ni. Po drugi…
Nadaljuj z branjem
Arhitektura za mobilnost
Koncept: Arhitektura za mobilnost je tista, ki presega meje in povezuje dve prej nepovezani točki zemeljskega površja (pa tudi prostore zunaj Zemljine atmosfere) oziroma ponuja zatočišče potujočim. Koolhaas pa jo je definiral kot »generično«, saj je v svoji zasnovi enaka po celem svetu. Generičnost je v tem smislu kakovost saj skozi jasno in prepoznavno strukturo…
Nadaljuj z branjem
KJER ČAS POSTANE PROSTOR
V petek, 4. septembra, bo v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana ansambel bolgarske Nacionalne opere in baleta iz Sofije prvič pri nas izvedel glasbeno dramo Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Umetnost Richarda Wagnerja je za nekatere karikatura neskončno dolgih germanskih oper, kjer mastodontsko dolžino predstave nadkrili le neutrudno kričanje glavnih junakov po metodi »karkoli…
Nadaljuj z branjem
Bivak pod Skuto
Projekti v visokogorju predstavljajo poseben izziv arhitektom, statikom in oblikovalcem. Razmere, kot jih pogojujejo veter, sneg, nevarnost plazov, razgiban teren, sonce in viharji narekujejo posebne arhitekturne oblike in zasnove konstrukcije. Bivak je objekt, ki predstavlja prvinsko obliko, simbol zavetja. Oblikovanje interierja narekuje skromnost, povsem podrejena funkciji, ki mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče…
Nadaljuj z branjem
Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja
V zadnjih avgustovskih dneh je knežje mesto ob Savinji v znamenju recikliranja. Med 26. in 29. avgustom se na znani Gosposki ulici v Celju odvija Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja. Navdih in rdeča nit faestivala je recikliranje s poudarkom na vrhunsko oblikovanin in estetsko dovršenih izdelkih. Obenem pa skuša z raznovrstnimi predelavami spodbuditi kreativnost in ustvarjalni navdih. OSREDNJI…
Nadaljuj z branjem
PALMIRSKA OGLEDALA
Prejšnji teden je svet dosegla novica o smrti sirskega arheologa in vodilnega poznavalca antične Palmire, Haleda Al Asada, ki so ga pripadniki Islamske države usmrtili pred njegovim lastnim muzejem in nato truplo na srednjeveški način izpostavili na antičnem stebru. Nekaj dni kasneje je tej novici sledilo še sporočilo o uničenju antičnega Baalovega templja v tamkajšnjem…
Nadaljuj z branjem
ODPRTJE KNJIGARNE PRINAŠA VESELJE
‘Samo kar se reši, kar zmaga v lepoti in dobroti, me gane.’ Boris Pahor 13. julija 1920 so fašisti požgali slovenski narodni dom v Trstu. Zgrajen je bil med leti 1901-1904 po načrtih arhitekta Maxa Fabiania. Kaj je sledilo požigu, piše zgodovina. Požiga in bolečine tržaških Slovencev ob tem pa se v svojih zapisih spomnja…
Nadaljuj z branjem
Mobilni dogodek
Koncept: Mobilni dogodek je manj arhitektura, kot je začasna instalacija. Dogodek, ki so ga podrobno raziskovali situacionisti z Guyem Debordom na čelu, je srž vsake urbanosti. Gre za spontano srečanje naključnih mimoidočih, ki se za trenutek združijo, ustvarijo nekaj edinstvenega in neponovljivega ter nadaljujejo svoje urbano romanje. Arhitekturnost potujočega dogodka je moč videti v začasnih…
Nadaljuj z branjem
PRAVLJIČNI ZIDOVI
V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…
Nadaljuj z branjem
Mobilno prebivalstvo / Plug-in arhitektura
Koncept: Majhne mobilne enote včasih potrebujejo dodatno infrastrukturo ali pa je zaželeno njihovo združevanje. Mobilne enote se zato priključijo na veliko arhitekturno infrastrukturo, ki ima poleg osnovnih napeljav tudi prostore za druženje in servisne programe. Definicija potreb posameznika je lahko v času izjemne fleksibilnosti in mobilnosti prebivalstva za arhitekta (pre)zahtevna. Zato se lahko osredotoči le…
Nadaljuj z branjem
Napredek in odpor
V Ljubljani je končana prenova Slovenske ceste. Avtomobilisti si mislijo, da so po nepotrebnem omejeni, pešci so zmedeni. Ob statistiki, da je v Ljubljani še vedno največji delež dnevnih migracij opravljenih z osebnimi avtomobili (63%, vir:MOL), lahko sklepamo, da se večina prebivalcev počuti prikrajšane. In ker so po novem ti avtomobilisti prisiljeni izstopiti iz avta in…
Nadaljuj z branjem
Mobilna arhitektura
Koncept: Premična arhitektura (ali dizajn) se prilagaja različnim okoljem in v veliki večini samozadostna. Uporablja se v ekstremnih razmerah (raziskovalne odprave, naravne nesreče, v vesolju, na oceanu, v gorah), pa tudi kot pripomoček za sodoben, nomadski slog življenja. Zunaj stroke so to šotori, vesoljske rakete, prikolice in avtodomi, jadrnice, bivalni zabojniki. Področje mobilnega bivanja obvladuje…
Nadaljuj z branjem
Prostor in svetloba in red
Naslov tega prispevka je del LeCorbusierovega citata. Nadaljuje se, da so omenjeni elementi človeku tako nujni kot kruh ali prostor za spanje. V arhitekturi je svetloba pogosto prej rezultat naključij kot premišljenega koncepta. Tine Škrlj-Jakomin je načrtovalec svetlobe v podjetju Arcadia d. o. o. Oblikoval je svetlobo slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Kakšne so bile posebnosti pri slovenski postavitvi na beneškem bienalu?…
Nadaljuj z branjem