Nova Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani

Umetniške akademije ljubljanske univerze se že dolgo soočajo s prostorsko stisko. Pred leti je bil razpisan natečaj za združitev akademij na enem mestu. Zamisel ni nikoli dočakala uresničitve. Tako so se posamezne Akademije odločile same rešiti svoje prostorske težave. Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni več dnevnih migracij…

Nadaljuj z branjem

NOVA GORSKO KOLESARSKA MARKACIJA?

Poleti smo na Outsider.si objavili članek o enem izmed najbolj legendarnih in tudi najbolj trdoživih produktov slovenskega oblikovanja: Knafelčevi markaciji. Leta 2015 pa je arhitekt in gorski kolesar Matej Kainz oblikoval novo markacijo za gorske kolesarje. Predlog je sicer neuraden, vendar je navsezadnje tako nastala tudi Knafelčeva markacija, ki jo je legitimirala splošna in ustaljena…

Nadaljuj z branjem

Mihael Jožef Toman: Pravico do vode imajo vsa živa bitja

Intervju: Mihael Jožef Toman Pogovarjala se je: Kaja Kokot Žanič Portret: Arne Hodalič V listju ozelenelih, bujno razraščenih brez, javorjev in japonskih češenj nasproti živalskega vrta je vse glasneje škrabljalo, kaplje dežja pa so polzele tudi po oknih predavalnic ob Večni poti. Boljše spremljave si tistega majskega dne sploh ne bi mogla zamisliti! Obetal se mi…

Nadaljuj z branjem

Jernej Stritar: Manj oblikovanja, več o oblikovanju. Se splača.

Včasih se sprašujem, kaj pravzaprav počnem, kdo sem in ali opravljam delo, za katerega so me izurili drugi oziroma sem se sam. Ujeti tempo današnjega časa pomeni, da smo interdisciplinarni in smo vse prevečkrat brez izbire potisnjeni v »multitasking«. Posledično na dnevni ravni delujemo površinsko, poenostavljamo in svoje naloge velikokrat jemljemo za lahkotnejše, kot v…

Nadaljuj z branjem

FUTURE ARCHITECTURE: LETO II

Pred nekaj dnevi se je zaključilo prvo leto programa »Future Architecture Platform«.  Prva evropska arhitekturna platforma, katere koordinator je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), je namenjena spodbujanju nove generacije arhitektov, oblikovalcev, kritikov in teoretikov v okviru živahnega programa, ki je v preteklem letu povezoval raznolike arhitekturne dogodke v 13 evropskih mestih: Ljubljani, Rimu, Lizboni,…

Nadaljuj z branjem

Nina Šorak: Zakaj bi vedno hodili gledat iste obraze in isti tip humorja?

Nina Šorak je po študiju filozofije in dramaturgije kot dramaturginja sodelovala pri različnih institucionalnih gledaliških projektih, v zadnjem času pa se je uveljavila kot režiserska samostojnih projektov na neinstitucionalni gledališki sceni. O ustvarjanju, ki presega običajno gledališko ustvarjanje, smo se pogovarjali letos poleti. V svoje gledališko delo vnašaš postopke in principe raziskav z drugih področij:…

Nadaljuj z branjem

PRI TRUMPU DOMA

Novoizvoljeni ameriški predsednik in »slovenski zet« Donald Trump je, kot je zapisalo že nešteto novinarjev, komentatorjev in analitikov, neznanka. Nihče (morda niti on sam) ne zna napovedati prihodnje ameriške notranje in zunanje politike. Ena izmed redkih napovedi, ki jih lahko tvegamo, pa je, da se bo interier Trumpovega prebivališča znatno izboljšal – pod pogojem seveda,…

Nadaljuj z branjem

Razglasitev rezultatov natečaja

Sporočamo, da je komisija natečaja Slovenska hiša za 21. stoletje, dne 4.11.2016, izmed 15 prispelih natečajnih predlogov izbrala zmagovalne rešitve. Naloga natečaja je bila poiskati konkretne in izvedljive rešitve prenove tipične slovenske hiše. Javna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad bo 23.11.2016 ob 18.00 v atriju Mestnega muzeja Ljubljana.  Komisija: doc. dr. Matej Blenkuš, prodekan FA UL…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

Plavajoča šola v Makoku

Na prvi pogled še enega izmed »humanističnih dobrodelnih« projektov v razvijajočem se svetu vendar odlikuje nekaj posebnosti. Šola, zaenkrat realizirana kot prototip, je delo arhitekturnega biroja pod vodstvom nigerijskega arhitekta in je oblikovana za predel Makoko glavnega mesta Lagos. Slum, ki ga ogrožajo notranji kriminalni konflikti in zunanji mestni pritisk za gentrifikacijo izredne lokacije, je…

Nadaljuj z branjem

UMETNOST KURIRANJA

Hans Ulrich Obrist razmišlja o umetnosti kuriranja. Eden izmed superjunakov mojega otroštva je bil Sergei Diaghilev. Ni bil plesalec. Ni bil koreograf. Ni bil komponist. Ni bil režiser. Ampak je bil, če uporabim izraz, ki mi ga je povedal JG Ballard, povezovalec. Diaghilev je bil ustanovitelj Ballets Russes: združil je Stravinskega skupaj s koreografi, pa s…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI JI JE ŽAL

Kolikokrat se vam je že zdelo, da bi se morala novozgrajena hiša mimoidočim vljudno opravičiti, ker so jo postavili? Obvezna izjava na fasadi »odpustite arhitektu, saj ni vedel, kaj dela« bi verjetno kmalu postala bolj popularna, kot bi si arhitekti želeli – razen seveda takrat, ko bi obtoževala arhitekta, ki ga imamo morda za svojega…

Nadaljuj z branjem

Meglice, 10. del

Tabora sta bila zbrana že dopoldne; vojska mladoljubljančanov je stala na Slovenski cesti, obrnjena v smeri proti Dunajski; na Dunajski cesti, obrnjeni v smeri proti Slovenski, pa so stali borci DSAU-ja. Salamander in Semezdin sta sedela na svojih umetnih lebdečih konjih, ki sta se dimila v tla, pri tleh zbirala nakodrano belino. Vojščaki so bili…

Nadaljuj z branjem

Michael Obrist: Kaj stoji za imenom feld72?

Feld pomeni polje. Definira nekaj, kar je vmes. Lahko so to elementi, osebe, discipline. Odpira različne asociacije – teorija polja, polje raziskav, meje polja, Bourdieujevo polje … Za tiste, ki iščejo skrivnosti, pa skupaj s številko razkriva tudi mesto in naslov. Delo feld72 raziskuje presečišče med arhitekturo, uporabnim urbanizmom in umetnostjo. Michael Obrist – Feld72…

Nadaljuj z branjem

O mestu in ljudeh

Poskusil bom najprej na kratko orisati zgodovinski razvoj dunajskega urbanizma. Podobno kot veliko drugih evropskih mest je nastal na rimskem kastrumu enakih dimenzij kot denimo Emona. Vindobona, kot se je kastrum imenoval, je ležala ob rokavu Donave. Že v času Rimljanov so cvetele trgovske izmenjave in mesto je kmalu preraslo obzidje kastruma. Srednjeveški Dunaj je…

Nadaljuj z branjem