Koncept: Premična arhitektura (ali dizajn) se prilagaja različnim okoljem in v veliki večini samozadostna. Uporablja se v ekstremnih razmerah (raziskovalne odprave, naravne nesreče, v vesolju, na oceanu, v gorah), pa tudi kot pripomoček za sodoben, nomadski slog življenja. Zunaj stroke so to šotori, vesoljske rakete, prikolice in avtodomi, jadrnice, bivalni zabojniki. Področje mobilnega bivanja obvladuje…
Nadaljuj z branjem
Mobilna arhitektura
Prostor in svetloba in red
Naslov tega prispevka je del LeCorbusierovega citata. Nadaljuje se, da so omenjeni elementi človeku tako nujni kot kruh ali prostor za spanje. V arhitekturi je svetloba pogosto prej rezultat naključij kot premišljenega koncepta. Tine Škrlj-Jakomin je načrtovalec svetlobe v podjetju Arcadia d. o. o. Oblikoval je svetlobo slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Kakšne so bile posebnosti pri slovenski postavitvi na beneškem bienalu?…
Nadaljuj z branjem
Matevž Granda: Ta pravi Kolizej
Pred kratkim (avgusta 2015) je prišla v javnost podoba novega Kolizeja, ki jo je na svoji spletni strani objavila Kranjska investicijska družba, oz. KID Real. Predvidena je gradnja dveh objektov, enega v obliki črke L in drugega v obliki črke H. Fasada je nekako »Plečnikovska«. Projekt je tako zelo zanič, da sem pričakoval buren odziv…
Nadaljuj z branjem
Informacijsko modeliranje zgradb
Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…
Nadaljuj z branjem
Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači
Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…
Nadaljuj z branjem
“fotopub” 2015
Fotopub, fotografski festival z večletno kontinuiteto, dodobra pozicioniran v slovenskem prostoru, je bil v lanski ediciji deležen premišljenje in v očeh strokovne javnosti uspešno izpeljane rekontekstualizacije v “fotopub”. S temeljnimi premisami, kot so predstavitev slovenskih in tujih fotografov mlajše generacije, umeščanje sodobne slovenske fotografije na domači in svetovni zemljevid, ter aktivno vključevanje strokovne in laične…
Nadaljuj z branjem
Druga številka revije OUTSIDER na policah!
Arhitektura je na prvi pogled statična, nasprotje mobilnosti. V drugi številki revije Outsider raziskujemo arhitekturo, ki s svojim obstojem izboljšuje okolje in tako povzroča mobilnost: spremembe v bivalnih pogojih okolice. “Medtem ko je nastajala pričujoča številka revije Outsider, je Nasina sonda New Horizons po devetih letih in pol potovanja dosegla Pluton in posnela čudovite fotografije.…
Nadaljuj z branjem
Iz prve številke revije OUTSIDER: Intervju Janez Koželj
NAJPREJ MORAŠ IMETI VIZIJO, NATO PA JO MORAŠ IZVAJATI Janez Koželj je arhitekt, urbanist in profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Zadnja leta je javnosti morda najbolj znan kot podžupan Mestne občine Ljubljana. V tretjem mandatu pomaga predvsem pri uresničitvi projektov zelene prestolnice Evrope, ki temeljijo na dolgoročni viziji mesta. Njegovo arhitekturno ustvarjanje je zaznamovala …
Nadaljuj z branjem
‘BULLSHIT’ ARHITEKTURA
Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…
Nadaljuj z branjem
Chesterton o arhitekturi
»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…
Nadaljuj z branjem
PODEŽELSKE IZBE THOMASA BERNHARDA
Kakšno je bivalno okolje intelektualca? Pogosto si ga predstavljamo kot s knjigami in različnimi »kotički za premišljevanje in meditacijo« napolnjeno hišo nekje daleč od ponorelega sveta. Za nekatere filozofe se v resnici zdi, da se je njihovo bivališče v kolektivnem spominu zraslo z njihovim življenjem in delom v enovito celoto: to velja na primer za…
Nadaljuj z branjem
MATERIALNOST NEKEGA DOMA
Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…
Nadaljuj z branjem
ARHITEKTURA JE VEČ KOT LE GRADNJA HIŠ
Dunaj je bil nekoč, z nekaj več kot dvema miljonoma prebivalcev, peto največje mesto na svetu. To je bilo na začetku prejšnjega stoletja, pred usodnima svetovnima vojnama. Danes živi na Dunaju približno 1,8 milijona prebivalcev. Pred kratkim je po velikosti prehitel Hamburg in postal drugo največje mesto v nemško govorečih deželah. Ker je Dunaj že…
Nadaljuj z branjem
Fall-In-Green – eksperiment sobivanja v skupnosti
Pred časom smo na tem spletnem laboratoriju objavili Plastično pošast, prostorsko intervencijo skupine Fall-in-green. Tokrat nam je Lorenka Stropnik, ena od pobudnic skupine, predstavila njihovo intervencijo na otoku Krk: “Več let se že ukvarjam z idejo bivanja in preživetja v naravi v obdobju ugodnih vremenskih razmer in s tem povezanimi minimalnimi posegi v prostor. Kot najbolj primerno…
Nadaljuj z branjem
ČAS V PETI PRESTAVI
Zorana Baković, publicistka Babica Chen je s tržnice vlekla voziček, poln zelenjave in sadja. Pri tem se ji ni nikamor mudilo. Pazila je le, kje stopa, in imela v mislih sinovo opozorilo, da ne sme pasti po stopnicah. Pri šestinosemdesetih letih ti ni treba biti hiter. V hitrem Šanghaju, kjer vsa družina drvi od jutra…
Nadaljuj z branjem
Tomaž Čeligoj: Pravokotna glava je hud problem…
… ali kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec 100% kraška duša, trdoživi brinov grm, samosvoja teranova esenca, mehka maslena rezina lepo zorjenega pršuta, karizmatični kolega arhitekt Tomaž Čeligoj, soustanovitelj arhitekturnega podjetja Kombinat d.o.o., občasni sodelavec skupine prostoRož, je 30.6.2015 na socialnem omrežju Facebook obelodanil nenavadno vest: da je…
Nadaljuj z branjem
Loos in ljubljanska “lastna vila”
Naslov članka kajpak nekoliko zavaja; kolikor mi je znano, niso na dan prišla nikakršna nova odkritja o morebitnih arhitekturnih projektih Adolfa Loosa v slovenski prestolnici. Nasploh je imel Loos z našim prostorom le malo stikov, vsekakor precej manj kot s takratnim avstrijskim, češkim in celo hrvaškim okoljem – v Zagrebu se je večkrat zadrževal, bil pa…
Nadaljuj z branjem
Nov minipleks v Ljubljani: KINO V ZAPUŠČENEM PODHODU
POBUDA ZA OŽIVITEV PODHODA AJDOVŠČINA V LJUBLJANI Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju novega mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano, ki je v fazi usklajevanja za pripravo sprememb prostorskih planov mesta,…
Nadaljuj z branjem
Prihodnost bo morala še počakati
Dipolomsko delo Alice Theodorou z naslovom “Prihodnost bo morala še počakati” na londonski kraljevi šoli za umetnost, raziskuje alternativni scenarij za kontroverzno lokacijo Mount Pleasant v Farringdonu. V popolnem nasprotju s sprejeto shemo, alternativni predlog obravnava lokacijo v obdobju 10.000 let. Dolgoročno obdobje izgradnje spodbuja dolgoročno razmišljanje pri načrtovanju in razvoju mest. S predvidevanjem…
Nadaljuj z branjem
Nana Milčinski: V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska…
Nana Milčinski, režiserka in pevka V nekem namišljenem svetu je živela in umrla ženska s takole idealno biografijo: Rodila se je, potem se je šolala, po končani fakulteti, ki jo je zaključila z odliko, pa je dobila naziv, znotraj katerega je svoje delo uspešno opravljala do upokojitve. Nato je dobila nagrado za življenjsko delo. Na…
Nadaljuj z branjem