• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
mediji
/
8 marca, 2022

Polona Fijavž: V politiki je več strokovnjakov, na gospodarskih položajih pa manj politikov 

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Intervju: Polona Fijavž

Pogovarjal se je: Klemen Kordež

Polona Fijavž se je kot dopisnica Radiotelevizije Slovenija v Berlin preselila z družino, 6-mesečnim dojenčkom in šoloobvezno hčerko. Tu je zasedla zahtevno delovno mesto s 24-urnim delavnikom, in to kljub številnim nasvetom, naj dobro premisli, ali je ta odločitev pravilna. A želja po poročanju iz najmočnejše evropske države je bila večja od spremljajočega strahu. Selitve ni obžalovala niti, ko se je reševala finančna kriza, kar je pomenilo vsakodnevno poročanje, saj je bila Nemčija glavna protagonistka reševanja evra. Niti ob begunski krizi, o kateri je bilo tudi čustveno naporno poročati. Niti ob številnih potovanjih v druga nemška mesta, na mejo z Avstrijo, na volitve na Češko, Poljsko … Z leti je vzpostavila številne stike, redno se udeležuje okroglih miz in političnih razprav, tedensko obiskuje tiskovne konference Angele Merkel in nemške vlade ter pogosto tudi uživa v kulturni ponudbi Berlina – razstavah, gledaliških predstavah ali koncertih. 

Koliko let ste že dopisnica Radiotelevizije Slovenija v Berlinu? Kako sploh poteka postopek imenovanja na mesto mednarodnega dopisnika znotraj RTV?

Tu sem dobra štiri leta. Drugače pa je postopek razmeroma zapleten. Prispele prijave oceni osemčlanska komisija, ki natančno preveri vsakega kandidata. Sedaj sem v drugem, zadnjem mandatu. Dopisniška mesta na RTV so namreč omejena na dva mandata.

In katere države vse pokrivate?

Pravzaprav Nemčijo, Poljsko, Češko, Slovaško in Islandijo, a težko najdem čas za vse, zato se osredotočam predvsem na Nemčijo in Poljsko, občasno Češko. 

Glede na to, da imate sedaj že resnično veliko vsakodnevnih izkušenj z nemškimi politiki in nemško politiko nasploh – kako bi jo lahko primerjali s slovensko?

Prva očitna razlika je, da so nemški politiki veliko bolj profesionalni od slovenskih. Veliko bolj konstruktivni, dostojni, ampak do tega verjetno pripeljejo tudi leta demokracije, ne vem … V nemškem parlamentu je bila do vstopa Alternative za Nemčijo (AfD) raven izražanja bistveno, bistveno višja kot v Sloveniji. Redko je bilo slišati zmerjanje, žalitve, prej je bilo čutiti spoštovanje med političnimi nasprotniki. Morda je to povezano tudi z manjšim izborom ljudi, ki so nam v Sloveniji kot volivcem na voljo. Tudi nepotizma in strankarskega politikantstva je manj, v politiki je več strokovnjakov, med strokovnjaki na gospodarskih položajih pa manj pripadnikov strank, kar je ključno za boljše delovanje družbe na vseh ravneh.

 

Kaj pa je AfD novega prinesel v nemški politični prostor? Podporo imajo razmeroma visoko, ob tem pa v nemških medijih skoraj vsak dan zasledimo poročila, ki obsojajo naraščajoči nacionalizem in desni populizem, ki naj bi ju poosebljal AfD.

Da, o AfD se veliko govori. Na zadnjih volitvah (2014) so z 13,8 % prvič prestopili prag zveznega parlamenta. Ob tem imajo svoje predstavnike v vseh šestnajstih deželnih parlamentih, največjo podporo pa beležijo na območju nekdanje DDR (Nemška demokratična republika). Sama jih razumem kot posledico nezadovoljstva med ljudmi. Več kot očitno je, da je Nemčija neizmerno bogata država. A bolj ko bogati, večje razlike je moč opaziti med prebivalstvom. Posebej na vzhodu. Tam je premalo vlaganj v infrastrukturo, ukinjajo se avtobusne povezave, zdravstveni domovi so manjši … Čisto nič iz nekdanje države, se pravi iz DDR, se ni ohranilo. Mi govorimo o združitvi Nemčije, a to je bil pravzaprav prevzem s strani Zvezne republike Nemčije. Vzeli so jim šolski sistem, ki je bil v DDR boljši. Odvzeli so jim brezplačno ali vsaj izjemno ugodno dnevno oskrbo za otroke. Tudi pravice žensk so bile v DDR na višji ravni kot v takratni Zvezni republiki Nemčiji. T. i. vzhodnjaki so se znašli v državi, v kateri so bili na neki način tujci. In t. i. zahodnjaki nanje še vedno gledajo zviška. Ob tem večino vodstvenih položajev v državi zasedajo Nemci z zahoda … In še bi lahko naštevala. 

 

Kakšna pa je nasploh vloga medijev v nemškem političnem prostoru? Mene je presenetilo, koliko prostora nemški mediji namenijo svetovni in evropski politiki. Pri nas se velik del poročanja osredotoča izključno na slovensko strankarsko politiko, na vsakodnevne dogodke pri nas, da ne rečem na zdraharstvo. Po drugi strani pa se zanemarjajo novice iz Bruslja in Strasbourga. Kot da ne bi vzeli v obzir, da imajo odločitve, sprejete na evropski ravni, na naša življenja nemalokrat daljnosežnejši vpliv od tistih, sprejetih v Ljubljani. 

Hvala za to vprašanje. Resnično sem vesela, da lahko govorim o tej temi. Tu, v Nemčiji, pa naj gre za poročila na nacionalni ali na komercialni televiziji, se dnevnik vedno začne z najpomembnejšo novico iz sveta. Ne najpomembnejšo novico iz Bavarske ali Nemčije, ampak najpomembnejšo svetovno novico tistega dne. Primer: Nemčija ima proračunski presežek. Velika, pomembna novica, ki bi bila pri nas na samem začetku bombastično napovedana. Če bi šlo za Slovenijo, seveda. Tu pa je morda četrta novica na poročilih. Zakaj? Zato, ker se je tisti dan primerilo nekaj pomembnega v Siriji ali pa ravno prihaja do sprememb pri iranskem jedrskem sporazumu ali pa gre za kaj v zvezi z brexitom. V splošnem manj izpostavljajo rumene novice in kroniko. Novic nikoli ne začenjajo s škandali, streljanji, nesrečami – če nimajo res velikih, širših posledic. Pri nas je to stalnica, ker baje to ljudi zanima. Gre za podcenjevanje gledalcev. Poleg tega pri nas ob vsaki stvari za mnenje o določenem dogodku vprašajo predstavnika »levice« in nato predstavnika »desnice«, češ, uravnoteženo poročanje. Tu pa za mnenje vprašajo strokovnjaka: zgodovinarja, politologa ali koga drugega, ki se na dotično temo spozna, oziroma se o tem, kdo je relevanten, odloči urednik in za svojo odločitvijo stoji. Tu so mediji bistveno bolj odgovorni od naših, in zato so tudi Nemci veliko bolj družbeno odgovorni. Ob tem se tudi veliko bolj počutijo kot Evropejci in posledično kot del sveta. Če bi se pri nas več poročalo o evropski in svetovni politiki, bi se morda tudi mi, Slovenci, počutili bolj vpete v dogajanje v globalnem svetu. Močneje bi bili povezani s tokovi v njem. Mi pa tiščimo v to svojo malo dolinico. Takšna je uredniška politika pri nas, a seveda ni problem samo v njej. Toliko let smo že v Evropski uniji, toliko let smo že del globalnega sveta, pa v medijih še vedno le redko pogledamo čez svoje planke. 

Veliko se govori tudi o krizi SPD, ki so jo v zadnjih letih dohiteli, če ne celo prehiteli zeleni. Bi lahko padec njihove podpore razumeli v sklopu krize klasičnih evropskih strank, v tem primeru socialdemokratskih?

SPD je najstarejša še delujoča stranka v Nemčiji. Ustvarjena je bila še v času cesarja Viljema II., leta 1863, in je v dobrem stoletju in pol resnično veliko naredila za delavskega človeka. A kot veliko sorodnih strank po vsej Evropi je tudi ta izgubila stik z njim. V zadnjih desetletjih so se začeli vedno bolj osredotočati na identitetno politiko. Se pravi, na pravice vseh vrst manjšin. Istospolno usmerjenih, žensk, drugih ras, verstev, novih prišlekov. Seveda sama podpiram boj za pravice teh skupin ljudi, tudi sama pripadam eni izmed njih (smeh). A nekje na poti so vstran odrinili zanimanje za interese svojega jedra, pozabili so na povprečnega delovnega človeka, se medtem povezali z velikim kapitalom, šli v koalicijo z Angelo Merkel in pozabili na svoj izvor, če se temu lahko tako reče. Še tistih nekaj dobrih ukrepov, za katerimi so v zadnjem mandatu stali (tj. povišanje pokojnin ali uvedba minimalne plače), si je prisvojila Merklova. Ljudje pač iščejo nekaj novega. Saj o tem že vrabci čivkajo. Zeleni pa so medtem bolj konsistentni od SPD. Svojo politiko od samega začetka gradijo na okoljskih vprašanjih. Zavedni Evropejci so. Moto »Nemčija prva« jim je tuj. Manj stika imajo z nemškimi korporacijami. Tu je treba iskati razloge za delni premik levega volilnega telesa k njim. 

Nameniva še besedo ali dve mestu Nemčije v Evropski uniji. Prej sva govorila o poročanju o evropski politiki v nemških medijih. Kaj pa njen položaj? Kako ljudje vidijo Evropsko unijo?

Popolnoma drugače kot mi. Oni resnično verjamejo v evropski projekt in tudi v izzive, ki prihajajo z njim. 85 % Nemcev si želi več Evrope, kljub morebitnim višjim stroškom. Tu, v Berlinu, si nekateri prej pravijo Evropejci, šele potem Nemci, no, najprej pa seveda Berlinčani (smeh). Ob tem Nemci dobro vedo, da so ob Združenih državah Amerike, Kitajski in Rusiji brez močne Evrope obsojeni na vlogo lokalne velesile. Njihova moč znotraj Unije pa se je v zadnjih letih močno okrepila. Prej sta namreč nasproti samovolji francosko-nemškega vlaka kot protiuteži vseeno stali na eni strani Anglija in na drugi Italija. A Italija je sedaj gospodarsko popolnoma na kolenih, kar ji nedvomno jemlje moč na bruseljskem političnem parketu, Anglija pa tako ali tako zapušča Unijo. Ostali sta samo Nemčija in Francija. In zdaj – kot da je nastopil čas za spopad med njima. Kar zadeva glavna vprašanja, kot sta varnostna ali zunanja politika, se v večji meri strinjata, glede podrobnosti delovanja Unije in smeri, v katero naj bi ta šla, pa sta Merklova in Macron po večini na nasprotnih bregovih, kar prikrivata z nasmehi in floskulami. Vseskozi smo priča prerekanju, kdo bo vodil katero institucijo: predsednik evropske komisije, predsednik centralne banke … Na takih vprašanjih se sedaj lomijo kopja med njima. Zgovoren primer: Macron je s predlogom za skupni evropski proračun predlagal nekakšno poglobitev Evropske unije, Merklovo pa je pri vsem skupaj motilo le, kako si je upal brez posvetovanja z njo s čim tovrstnim priti na plano. A kakorkoli že. Nemčija ima sedaj veliko več prostora za uveljavitev svojih interesov, in to nedvomno tudi počne.

No, pa še nekaj malo manj resnega. Dejali ste, da ste tu štiri leta. Katere so glavne razlike med življenjem v Berlinu in Ljubljani? Vas je kaj presenetilo? Kaj vse človek spozna, ko dalj časa živi v mestu s tako svojevrstno zgodovino?  

Berlin je zaradi svoje zgodovine in zidu res edinstven. Prvo leto je zaznamovalo iskanje razlik med vzhodno- in zahodnonemško arhitekturo, kulturo, smislom za humor. Ugotavljanje, kdo je nekdanji Vzhodni in kdo Zahodni Nemec. Precej zabavno. Kar me navdušuje, je evropska identiteta, ki je pri Nemcih zelo prisotna, in občutiti jo je moč na vsakem koraku – to je potrdila tudi 60-odstotna udeležba na evropskih volitvah. In kar mi je v Berlinu všeč in v Ljubljani pogrešam, je to, da želi biti tak, kot je. Ne »okrancljan«, za turiste, ampak mesto, kjer se lokalno prebivalstvo počuti dobro in doma. Oni pravijo, da so si mesta v Evropi vse bolj podobna – enake trgovine, enaka ponudba, tukaj pa ostajajo stare, neobnovljene gostilne, zakajeni bari, čevljarji, sadjarji, popravljalci koles, trgovine z električnimi in gospodinjskimi pripomočki v vseh predelih, tudi v centru, trafike, pred katerimi se zbirajo lokalci. In to je tisti duh, ki ga center Ljubljane nima več. Druga stvar sta strpnost in spoštovanje do ljudi. Predvsem tega si v Sloveniji želim več – spoštovanja drug do drugega. 

Pogovarjal se je: Klemen Kordež

Foto: Podgoršek

Pogovor je bil objavljen v Outsider#18

Na spletu le izjemoma objavimo vsebine iz tiskane revije. Z naročilom revije prejmete odlično, skrno pripravljeno vsebino in omogočite naše delo. Hvala.

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiTrafika: 8. marec vsak dan!
NaslednjiRazstava: Nove prakse, nova orodjaNext
Povezani članki
Loading...
kolumneKulturamediji

Nina Granda: Zrcalni podobi

6 junija, 2020
Arhitekturakolumnemediji

Nina Granda: Časopisi na cesti

27 septembra, 2020
mediji

Trafika ob sončnem zahodu #06: Marko Bratuš

9 septembra, 2021
medijiOUTSIDER

Prihaja kmalu: novi Outsider!

12 junija, 2020
Kulturamediji

Slovenski oddelek deželnega sedeža RAI: »Bilo je leta 1964«

23 junija, 2021
mediji

Karmen W. Švegl: »Sredi osjega gnezda«

11 septembra, 2021
medijiOUTSIDER

Outsider#18: Mediji

27 junija, 2019
kolumnekritikaKulturamediji

Nina Granda: Na čigav račun?

1 julija, 2020
1 2
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo