001
Praksa: Kreatif Design

Pri predstavitvah nove arhitekture velikokrat gledamo soseske, šole ali velike hiše z bazeni, a tako veliki in dragi projekti so pri vsakdanjem delu arhitektov pravzaprav zelo majhen odstotek izvedb v Sloveniji. Velika večina birojev, tudi zelo dobrih, se dnevno napreza in trudi z manjšimi, včasih neznatnimi projekti: manjšo prenovo, gradnjo enodružinske hiše, zasnovo interierja, domiselno izpeljane osvežitve ali birokratske zagate, ki rešujejo bivanjske probleme ljudi in bistveno dvigujejo kvaliteto vsakdanjega življenja.

Ustvarjalno ekipo studia Kreatif Design sestavljajo arhitekti, notranji in industrijski oblikovalci, ki si skupaj prizadevajo preseči meje v oblikovanju izdelkov in prostorov. Vsak projekt vidijo kot priložnost za premikanje meja – bodisi kreativnih ali tehnoloških. Njihovo delo je povezano z uporabo kreativnega mišljenja in izmenjavo znanja med različnimi področji. Izdelki in prostori, ki jih oblikujejo, odražajo identiteto naročnika in njihovih blagovnih znamk. Njihov glavni cilj je ustvariti dodano vrednost za naročnike in njihove stranke, obenem pa sledijo motu »make a difference – delamo spremembe« za naročnike in za bolje oblikovani svet.

Kreativno prakso  je z dvema kolegoma, s katerimi so skupaj igrali košarko v ligi Univerze v Ljubljani za Fakulteto za arhitekturo, zagnal arhitekt Andrej Kregar. Iz začetne trojice se je ekipa razširila na današnjih pet članov; Kreatif Design sestavljajo trije arhitekti, industrijski oblikovalec in notranji oblikovalec.

Kako poteka delo, sodelovanje z vami? Kaj naj naročnik pričakuje?

Najpomembnejše je, da si naročniki izkristalizirajo svoje želje in cilje, saj se brez njih težko prične kakršen koli projekt. Ko je to v grobem definirano, se prične sodelovanje z arhitektom, najprej s komunikacijo, nato pa z izmero in analizo prostora. Naročniki od nas lahko pričakujejo upoštevanje svojih želja, vendar pa njihova navodila vedno smatramo kot okvir za svoje ideje, da so le-te usmerjene k pravemu cilju. Vedno predlagamo tudi rešitve, ki prostorski problem rešujejo z drugega zornega kota, kot ga vidi naročnik. Uvajamo prakso, da v začetni fazi izrišemo dve različici, eno, ki se strogo drži naročnikovih želja, in drugo, ki je naš povsem kreativen pristop. Presenetljivo je, da se s pomočjo argumentov naročniki v veliki večini odločijo za naše rešitve, ki odstopajo od njihovih prvotnih predstav rešitve prostorskega vprašanja.

Kateri tip projektov prevladuje pri vašem delu? Katerih projektov bi si želeli več?

Veliko opremljamo interierje in poslovne prostore. Zelo nas veseli, ko z naročniki sodelujemo večkrat, saj je zaupanje že vzpostavljeno iz preteklih projektov in so rešitve lahko še bolj drzne. Želeli bi si še več projektov, kjer si naročniki želijo kreativnosti in imamo možnost uresničiti še bolj neomejene ideje.

Kaj je vaša posebnost, značilnost, ki vas loči od drugih birojev?

Predvsem to, da delujemo na več področjih in znanja iz industrijskega oblikovanja prenašamo v arhitekturo in obratno. To se pozna pri izdelavi unikatnega pohištva ter kovinskih fasad, kjer unikatne mize ali kovinske izdelke pripravimo za obdelavo na CNC stroju brez posrednikov. Točno to, kar smo si zamislili z naročnikom, tudi prispe izdelano iz delavnice, dodelano do zadnjega detajla s pomočjo naših 3D modelov.

Časovni, finančni okvir ob sodelovanju z arhitektom?

Za stanovanje najmanj tri mesece in za hišo najmanj šest mesecev za izdelavo samih načrtov, seveda so iz tega izvzeti upravni postopki. Za tiste, ki cenijo kvaliteto in kreativne rešitve, smo nadvse dostopni.

Kako bi lahko ZAPS prispevala k boljšemu delu arhitektov?

Vidimo velike razlike med storitvami, ki jih ponujajo biroji, in mislim, da bi moral ZAPS kot krovna organizacija o teh razlikah bolje informirati javnost, saj se lahko ponudbe razlikujejo za nekajkratnik, vendar to ne pomeni, da naročniki prejmejo enako kvalitetno storitev. Prav tako mislim, da bi moral imeti večji vpliv na število vpisnih mest na fakultetah in v primeru, da večina študentov po končanem študiju odide na delo v tujino, kot se je to dogajalo po finančni krizi, bi ZAPS moral imeti možnost omejitve vpisa. ZAPS bi moral imeti možnost vzpostavitve ravnovesja med vpisom na fakultete in dejanskimi potrebami na slovenskem trgu.

Zakonodaja, birokracija?

V Sloveniji imamo birokratski sistem, ki je smrtonosen za kreativnost in žal se ne realizirajo dobri arhitekturni predlogi, ampak tisti, ki pridejo čez zapleten birokratski postopek. Zakonodaja in prostorski akti bi morali biti krajši, nedvoumni ter vsem jasno razumljivi že ko investitorji kupujejo parcelo. Prav tako bi si želel, da bi arhitekti svoje znanje iz načrtovanja prostora lahko dejansko uporabili, ne da bi nam vsi ostali akterji pri urejanju prostora postavljali le pogoje. Rešitev bi torej bila v usklajevanju več strok, ne pa, da ena stroka postavlja drugi pogoje brez možnosti prilagoditev v interesu boljših rešitev. Želeli bi si enostavnejšo zakonodajo, ki se ne spreminja prepogosto z lepotnimi popravki, takrat ko se, pa naj bodo spremembe usmerjene v debirokratizacijo in olajšanje postopkov ter predvidljivost gradnje.

Kaj naročnik pridobi, če sodeluje z arhitektom?

Pri sodelovanju z arhitektom lahko s pravo sinergijo pride do prebojnih rešitev, za katere sta ob koncu projekta nagrajena oba. Preudaren naročnik dobi predvsem rešitve, na katere sam ne pomisli, saj je velikokrat ukalupljen v svoje stare navade in prostore, v katerih je v preteklosti bival, tako da mu arhitekt lahko odpre objektiven pogled »od zunaj«.

Majhne spremembe, ki lahko izboljšajo bivanje?

Majhna sprememba v mentaliteti, da potrebujemo ogromne hiše, bi občutno izboljšala bivanje velike večine Slovencev, če bi se vsi bolj posvetili boljši zasnovi prostora.

Kakšno je vaše vodilo za ustvarjanje dobre arhitekture?

Dobra arhitektura je brezčasna, a ne dolgočasna, logična, a ne vedno le racionalna, urejena, a vendar preseneti s kreativnimi rešitvami.

Zložljiva garsonjera M

Arhitekti studia Kreatif Design so opremili majhno garsonjero v Ljubljani, namenjeno za dolgoročen najem mlademu paru ali posamezniku. Cilj je bil, da garsonjera kljub združitvi vseh funkcij stanovanja v eni sobi (kuhinja, spalnica, jedilnica in dnevna soba) ponuja jasno ločenost med njimi. V večjih stanovanjih je ločenost funkcij prostorov dosežena s pregraditvijo sten, v tej garsonjeri pa so arhitekti to dosegli z zložljivimi elementi.
Garsonjera se transformira iz spalnice v jedilno-kuhinjski prostor ali dnevno sobo, kar omogoča, da se ob različnih časih dneva stanovanje uporablja povsem drugače.
Edini ločeni prostor je kopalnica, ki kljub omejenemu prostoru ponuja standardno veliko tuš kabino in zadostno število shranjevalnih prostorov, ki so elegantno skriti za ogledalom.

Avtor projekta: Andrej Kregar in Gregor Blaj
Lokacija: Ljubljana

Leto načrtovanja: 2019
Leto izvedbe: 2021

Površine: 19 m²

Fotograf: Janez Marolt

Pisarna in stanovanje v enem

Za naročnika so pripravili obsežno prenovo, pri kateri so pisarniške prostore preobrazili v sodobno delovno-bivalno stanovanje. Njihova stranka je bil par, ki je želel notranjo ureditev v sodobnem industrijskem slogu, zato so se osredotočili na uporabo pristnih industrijskih materialov in temno barvno paleto.
Ker je bilo to stanovanje prej pisarna, so zasnovo in razporeditev prostorov precej spremenili. Majhno pisarniško stranišče je bilo spremenjeno v večjo kopalnico s tušem. Dodali so tudi majhno kuhinjo s hladilnikom, pomivalnim strojem in majhno kuhalno ploščo. Sobi sta od hodnika ločeni s temno steno s skritimi vrati.
Za poudarjanje industrijskega videza prostora so vpeljali nove estetske rešitve. V celotnem stanovanju so bili odstranjeni obstoječi stropi Armstrong, pri čemer so ohranili profile, ki so jih nato pobarvali na črno in nanje namestili perforirano kovino. Stene v spalnici in za računalniškimi mizami so prekrili z betonskim premazom, da so osvežili obstoječe betonske stene. Za obešalnike za oblačila pa so uporabili kar železne vodovodne cevi, prevlečene s črno barvo.

Avtor projekta: Andrej Kregar in Damir Černec
Lokacija: Ljubljana

Leto načrtovanja: 2023
Leto izvedbe: 2024

Površine: 60 m²

Fotograf: Janez Marolt

Hiša B

Zasnova hiše B je prenova starejše hiše brez večjih sprememb zunanjih gabaritov in nosilnih sten, a s povsem novo notranjostjo in zunanjo podobo objekta. Hiša je velika, celoten interier pa povezujeta uglajena črnina in veliko naravnih materialov, ki prostorom dajejo veliko mero mirnosti in intimnosti. V objektu prebiva šestčlanska družina, zato je sob veliko. Celotno drugo nadstropje, ki ima značilnosti mansarde, je rezervirano za nadstandardno spalnico s samostojno kopalnico. Razporeditvi daje piko na i savna, ki v mansardnem delu stanovanja ustvarja pravi mini »spa«, ki povezuje spalnico in kopalnico v en prostor.

Avtor projekta: Andrej Kregar, Ambrož Močnik
Lokacija: okolica Ljubljane

Leto načrtovanja: 2021
Leto izvedbe: 2021

Površine: 180 m²

Tloris pritličja

Tloris nadstropja

Tloris 2. nadstropja

Napisala: Eva Sušnik

Naroči Outsider, razširi svoj pogled

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mailchimp brez napisa

Povezani članki