Po lanskoletnih uničujočih poplavah je Zbornica za arhitekturo in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost razpisala natečaj za zasnovo stanovanjskih stavb, s katerimi bi nadomestili nastalo škodo v poplavah ter prizadetim omogočili izvedbo novega doma.
Naloga je predvidela zasnovo tipov hiš za neznane stanovalce, na neznani parceli, v eni od treh slovenskih regij, ki so jih prizadele poplave – Koroški, Savinjski in Škofjeloški. Načrtovanje brez točnih podatkov o mikrolokaciji in uporabnikih, ki pa mora vselej pripeljati do ustrezne rešitve v vseh možnih scenarijih, je večina nagrajenih avtorjev izpostavila kot največji izziv tekom snovanja nadomestnih tipologij.
Med 21 prispelimi natečajnimi elaborati, znotraj katerih je bilo skupno kar 60 arhitekturnih projektov, je strokovna komisija podelila enakovredne nagrade v naslednjih kategorijah: prostostoječe stavbe (eno- in dvostanovanjske), dvojčki ter strnjene gradnje v nizu. Dvanajst nagrajenih predlogov, ki je najbolje izpolnilo kriterije modularnosti, konstrukcijske zasnove, prilagoditve reliefu in orientaciji, ekonomičnosti ter sodobni interpretaciji vernakularnega, je bilo nato uvrščenih v Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb.
Arhitekturni predlogi, ki odgovarjajo na vprašanja fleksibilnosti, dostopnosti, bivanjskega udobja in spoštljivega odnosa do krajine, v katero so umeščeni, pa so nenazadnje tudi priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura pripomore k boljšemu življenju ljudi, kar so s svojimi besedami povzeli avtorji nagrajenih elaboratov.
Nagrajeni elaborati:
Elaborat 2S4M2
Avtorji: Katja Aljaž, mag.inž.arh., Matej Mejak, univ.dipl.inž.arh., Janez Flerin, štud. arh.
Kategorije: prostostoječa stavba, dvojček, stavba v strnjeni gradnji
Arhitekti so k snovanju predloga pristopili z mislijo na to, kako zasnovati hišo, ki bo temeljila na modularnem sistemu in omogočila čim večjo prilagodljivost glede na dane pogoje, kot so umeščenost v teren, različne velikosti in potrebe posameznih družin ter regijske značilnosti. Tako so vzpostavili enoten sistem, skupen vsem trem tipom stavb (prostostoječim, dvojčkom in vrstnim hišam). S slednjim so omogočili racionalizacijo gradnje in individualizacijo glede na potrebe posamezne družine.
Vsem predlaganim zasnovam je poleg odprtega sistema, ki omogoča raznolikost v uporabi, skupna delitev na prostore, ki se ne spreminjajo – to so pomožni prostori in kopalnica –, prostore, ki se lahko spreminjajo. Oblikovanje vseh treh tipologij prav tako zaznamuje fasadna lesena opna ter konstrukcijski sistem in postavitev oken, ki omogočata različno tlorisno zasnovo in notranjo fleksibilnost prostorov.
prostostoječa stavba
Stavba v strnjeni gradnji
Z uspešnim prepletom prvin regionalnih stavbnih tipologij, kot sta podolgovat tloris in dvokapna streha, ter upoštevanjem sodobnih bivanjskih standardov, se zasnovane tipologije prilagajajo kontekstu slovenskih regij in obenem ponujajo način bivanja prilagojen sodobnemu uporabniku.
»Bistvo samega namena arhitekture je, da izboljšuje življenja ljudi. Arhitektura je vedno odsev družbe v kateri živimo. Tako kot družbo sestavljamo ljudje, arhitekturo snujemo arhitekti. Arhitekti lahko z demokratičnim pristopom, odgovornostjo do okolja v katerem gradimo, materialov, ki jih uporabljamo za gradnjo in zavedanjem da so viri s katerimi razpolagamo omejeni prispevamo k boljšim rešitvam.«
Elaborat L7F12
Avtorji: Igor Primažić, univ.dipl.inž.arh., Rok Primažič, mag.inž.arh., Marko Primažič, mag.inž.arh.
Kategorije: prostostoječa stavba, stavba v strnjeni gradnji
Osrednje izhodišče (in istočasno tudi največji izziv) pri načrtovanju je bila osredotočenost na odprtost zasnove predlaganih tipologij stanovanjskih hiš. Fleksibilnost so avtorji zasledovali v več merilih – od prilagajanja tipologij arhitekturnim značilnostim regije, do organizacije notranjega prostora. Ta temelji na modulu 1,80 x 1,80, ki je prilagojen meram standardnega pohištva.
Poleg tega k raznolikim načinom naselitve prostora pripomore krožna tlorisna zasnova, osvetljenost iz treh strani ter delitev servisnih in bivalnih prostorov. Natečajni predlog odlikuje zagotavljanje prostorskih kvalitet, kot je na primer dvovišinski dnevni prostor. Slednji se v slučaju povečanih prostorskih potreb lahko nameni vzpostavitvi dodatnih prostorov v mansardi.
Glede na specifične pogoje mikrolokacije se zunanjost objekta spreminja z oblikovanjem fasade in strehe. Servisni prostori, umeščeni v zaledni del hiše, so glede na konfiguracijo terena lahko vkopani, prilagodljiv pa je tudi način gradnje – klasično ali montažno –, ki temelji na tehnologiji slovenskih proizvajalcev.
»V kolikor izhajamo iz konteksta naloge, menimo, da lahko s premišljeno in skrbno zasnovano arhitekturo bodoče stanovalce razbremenimo teže naravne katastrofe preteklega leta in jim z odprtostjo ter prilagodljivostjo novih prostorov vrnemo pristno izkušnjo doma.«
Elaborat POP23
Avtorji: izr. prof. Aljoša Dekleva, univ.dipl.inž.arh., M. Arch (Dist) AA, prof. Tina Gregorič, univ.dipl.inž.arh., M. Arch (Dist) AA, Martin Kruh, abs.arh., Jam Žužek, abs.arh., Lea Kovič, univ.dipl.inž.arh.
Kategorije: prostostoječa stavba
Pri načrtovanju hiše SISTEM+ so se avtorji oprli na dve izhodišči: zagotavljanje koncepta rastoče stavbe ter omogočanje bivanja za vseživljenjsko obdobje. Prvo se v projektu kaže kot možnost dodajanja enega ali več dvokapnih volumnov, ki služijo kot dopolnitev osnovnega volumna hiše. Za slednjega sta predlagana dva osnova modula: modul O (ozka hiša) in modul Š (široka hiša). Izbrani modul se poleg dopolnitev z dodatnimi zunanjimi enotami glede na potrebe spreminja s krajšanjem, daljšanjem ali povišanjem. Na podlagi drugega izhodišča so arhitekti zasnovali tudi tip hiše brez stopnic in tako poskrbeli za kvalitetno bivanje vseh uporabnikov ne glede na morebitno začasno ali trajno ovirano mobilnost, ki jo prinesejo nesreče, operacije ali kronične bolezni, še poudarijo avtorji zasnove.
Jasna prostorska organizacija temelji na obodni konstrukciji in principu osrednjega instalacijskega jedra. To omogoča racionalno izvedbo instalacij in fleksibilno razporeditev prostorov okoli jedra. Zunanjim pogojem se hiša prilagaja z možnostjo vkopanosti objekta v srednje nagnjen ali strm teren.
Pri oblikovanju zunanje podobe hiše so se osredotočili na značilnosti, ki se pojavljajo v vseh treh regijah in tako zasnovali en sodobno oblikovani tip predalpske hiše, uporaben v vseh razpisanih regijah.
»Strukture za bivanje so od nekdaj dominantno prevladovale naše grajeno okolje in če kot družba uspemo izvajati kvaliteno in premišljeno arhitekturo v širokem polju stavb za bivanje, lahko tako najbolj intenzivno vplivamo na razvoj družbe. Funkcionalni in dobro oblikovani prostori nas nabolj zanznamujejo v otroškem razvoju, ko dojemamo in sprejemamo okolje najbolj intenzivno in je dom prostor in objekt, kjer preživljamo v prvem življenskem obdobju največ časa. Dobra organizacija, usklajene oblike in izbor ter prezentacija materialov neposredno vplivajo na počutje ljudi in njihova nadaljna pričakovanja glede urejanja našega skupnega okolja.«
Elaborat EL471
Avtorji: Andrej Štornik, mag.inž.arh., Mojca Pušnik, mag.inž.arh.
Kategorije: prostostoječa stavba, dvojček
Arhitekta sta posebno pozornost posvetila vprašanju neznane mikrolokacije, saj sta, kot o izhodiščih projekta povesta sama, želela zasnovati predvsem fleksibilen objekt, ki bi se v kasnejših fazah prilagodil uporabnikovim zahtevam in natančni umestitvi v prostor.
Z umestitvijo hiše na južni del parcele se ohrani čim več zelenih površin, kamor se v primeru potrebe po večji bivanjski kvadraturi umesti pomožne objekte, ki se mestoma pripenjajo na glavni objekt. Krožna tlorisna zasnova, postavljena na dvometrski konstrukcijski raster, omogoča modularno rast osnovnega tipa glede na potrebe uporabnikov.
Prosta fasada, razbremenjena konstrukcijskih elementov, omogoča poljubno umeščanje okenskih odprtin ter ponuja več možnosti zunanje podobe, materializacije fasadnega ovoja in se tako prilagaja regiji, v katero je stavba umeščena.
»Osnova dobre bivanjske arhitekture je predvsem, da uporabniku nudi varno zavetje, ter zadosti njegovim bivanjskim potrebam. Pomembno je, da hiše ne gradimo za točko v času, temveč se zavedamo spreminjajočih se potreb sedanjih in potencialno bodočih uporabnikov ter zasnujemo fleksibilne objekte, ki se lahko brez bistvenih posegov podredijo uporabnikovim potrebam in željam.
Lahko se dotaknemo dobre arhitekture še v kontekstu celotne protipoplavne prenove. Ko gre za tako obsežno prenovo, ki predstavlja velik poseg v okolje, je pomembno, da s kvalitetno arhitekturo in racionalno izrabo prostora postavimo precedens dobre, racionalne arhitekture in urbanizma. Protipoplavna sanacija nam omogoča, da obrnemo nov list v knjigi enostanovanjskih hiš, se odmaknemo od prevelikih razpršenih iracionalnih objektov, ki obremenjujejo uporabnika ter okolje, in dejansko gradimo objekte, ki bodo služili uporabnikom in bodo krajino dopolnjevali in ne degradirali.«
Elaborat PP007
Avtorji: Anja Vidic, u.d.i.a, dr. Jure Grohar u.d.i.a (Vidic Grohar arhitekti), Ana Jerman, m.i.a., Andraž Tufegdžić, m.i.a.
Kategorije: prostostoječa stavba, stavba v strnjeni gradnji
Ključni iztočnici pri zasnovi sistema hiš sta bili prilagodljivost lokalnim specifikam ter potreba uporabnikov po individualizaciji. Avtorji so tako zasnovali hišo, ki naj bo dovolj univerzalna, da bo lahko dopuščala različne uporabniške scenarije.
Koncept hiše temelji na dveh sestavnih elementih – kompaktni bivalni enoti s pripadajočimi servisi ter odebeljeni fasadi z dodatnimi moduli. Gre za prostore, umeščene pod nadstrešek, ki s programskimi variacijami manjših prostorov (shramba, vetrolov, garderoba, rastlinjak) omogočajo dopolnitev in povečanje osnovnega bivalnega volumna. Hiša tako tekom uporabe »raste« glede na potrebe svojih uporabnikov. Z izborom materialov dodatnih modulov (opeka, les, beton ali kombinacija slednjih) se hiša prilagodi posameznim značilnostim arhitekturne regije, v katero je umeščena.
Jasna tlorisna organizacija s centralnim jedrom, v katerega je ustavljen servisni program, omogoča raznolike scenarije uporabe in prilagoditve tekom uporabe hiše ter posledično personalizirano bivanje različnim uporabnikom.
»Na vprašanje ‘Kako lahko arhitektura izboljšuje življenje ljudi?’ je morda smiselno odgovoriti s tematiko, ki izhaja iz natečaja. Nagrajeni projekti omogočajo dostop do kakovostne arhitekture ljudem, ki te možnosti pogosto nimajo. Potencial natečaja in z njim povezane gradnje večih skupin hiš hkrati daje možnost, da odločevalci pokažejo kako se lahko izvaja večje prostorske posege – v tem primeru naselja ali vsaj manjše skupine hiš – na način ki je prostorsko, tipološko, ekološko in socialno primerno artikuliran.«
Elaborat II237
Avtorji: prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh., Nik Solina, mag.inž.arh., Aleš Gabrijelčič, mag.inž.arh., Boštjan Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.
Kategorije: dvojček
Z zavedanjem hitro spreminjajočih se potreb sodobnih družin so avtorji pri načrtovanju sledili prepričanju, da je bodočim stanovalcem ključno zagotoviti hiše, ki so hkrati kompaktne, racionalne, oblikovno privlačne in maksimalno prilagodljive.
Predlagano racionalna rešitev z učinkovitim in kompaktno urejenim tlorisom tako sestavljajo pritličje, ki je jasno ločeno na servisni in bivalni del, ter nadstropje s sanitarijami, sobami in teraso. Ta se po potrebi lahko spremeni v dodatno sobo. Bivalni enoti dvojčka sta med seboj ločeni s servisno steno.
Po besedah žirije hiša s svojo zunanjo podobo odgovarja na tradicionalne značilnosti arhitekture prizadetih regij, a to interpretira na sodoben način.
»Bistvo arhitekture kot stroke je, da izboljšuje kakovost življenja ljudi preko stavb, ki ne le ustvarjajo funkcionalne in prijetne prostore za bivanje, delo in druženje, ampak tudi krepijo kulturno identiteto ter spodbujajo trajnostni razvoj s premišljeno izrabo gradbenih virov in energije.
Menimo, da lahko uspešne rešitve, predstavljene v katalogu nadomestitvenih tipologij, postavijo temelje za oblikovanje obsežnejšega arhetipa podeželske stanovanjske hiše. Ta bi lahko na dolgi rok prispeval k ustvarjanju pojavno harmoničnega in bivanjsko sodobnega slovenskega podeželja.«
Elaborat FS235
Avtorji: Tanja Špan Vasiljević, mag.inž.arh., Darko Vasiljević, univ.dipl.inž.arh., Domen Puc, mag.inž.arh.
Sodelavci, konzultanti, izvedenci: Eva Šintler, dipl.diz.
Kategorije: stavba v strnjeni gradnji
Hiše v strnjeni gradnji odlikuje domišljen tloris in sodobna podoba, ki temelji na interpretaciji tradicionalnih elementov slovenskega grajenega okolja. Kljub majhni zahtevani kvadraturi predlog ustvarja dinamično kadriranje prostorov, občutkov, pogledov in doživljanja.
Zasnova na podlagi racionalnega konstrukcijskega rastra, ki predvideva maksimalne razpone konstrukcijskih elementov do pet metrov, pri tem še vedno ohranja fukcionalnost in predvidi prilagoditve glede na potrebe stanovalcev. Vsaka izmed vrstnih hiše se deli na skupni, pritlični del, ter intimnejše nadstropje s spalnicami in kopalnico. Za niz hiš, na nasprotno strani ulice, je umeščena terasa, uporabna tekom celega leta.
»Prepričani smo, da ima arhitektura zelo velik vpliv na nas, pa čeprav se tega večina ne zaveda. Zagotovo skladno, estetsko, varno in uporabno okolje tako na zavedni kot nezavedni ravni dobro vpliva na naše počutje, doživljanje, življenje. Pri tem imamo v mislih arhitekturo v vseh emrilih – od prostorskega načrtovanja celotnih naselij do posameznih najmanjših prostorov znotraj objektov.
V kvalitetno zasnovanem prostoru je število motečih dejavnikov manjše, uporabnik deluje boljše, bolj umirjeno, zadovoljno. To je še posebej pomembno pri zasnovi hiš, ki predstavljajo naš dom – prostor, kamor se lahko umaknemo v svoj svet.«
Predmet natečaja: Odprti, idejni – projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb – POPLAVE 2023
Naročnik: RS, Ministrstvo za solidarno prihodnost
Rok oddaje:21.3.2024
Podatki o nagradnem skladu, priznanjih in odškodninah:
Prostostoječa stavba: do 5 enakovrednih nagrad a 3.400 EUR
Dvojček: do 3 enakovredne nagrade a 3.400 EUR
Stavbe v strnjeni gradnji (v nizu): do 3 enakovrednih nagrade a 3.400 EUR
Skupaj nagradni sklad do 38.500 EUR.
10 odškodnin po 500 EUR
Skupaj odškodninski sklad do 5.000 EUR.
V primeru, da bo podeljenih več kot 10 odškodnin, se znesek posamezne odškodnine ustrezno zniža.
Vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.
Ocenjevalna komisija:
Predsednica ocenjevalne komisije (ZAPS): prof. mag. Anja Planišček , univ. dipl. inž. arh.
Namestnik predsednice ocenjevalne komisije (naročnik):
Gašper Skalar, mag. inž. arh.
Članica (MNVP):
Barbara Radovan, univ. dipl. inž. arh.
Članica (SSRS):
Barbara Brinovčar, univ. dipl. inž. arh.
Član (ZAPS):
Davorin Počivašek, univ. dipl. inž. arh.
Namestnik članov (naročnik):
Mitja Pekeč, univ. dipl. inž. arh.
Namestnik članov (ZAPS):
Andrej Strehovec, univ. dipl. inž. arh.
Poročevalec A:
Andrej Mlakar, univ. dipl. inž. arh.
Izvedenec za montažno gradnjo in investicijo:
Marko Žerjal
Skrbnica natečaja:
Dunja Šutanovac, univ. dipl. inž. arh.
Pripravila: Pia Gerbec
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
