Advertisement
Ana Harl
Risba / eksperiment / igra: razstava risb študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo

V začetku letošnje zime, med 22. 11. in 16. 12. 2021, so razstavni prostor galerije DESSA na Židovski stezi v Ljubljani bogatile risbe študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki so v preteklih letih pod mentorstvom doc. Leona Belušiča nastajale v okviru predmeta Predstavitvene tehnike 2 v 1. letniku. Razstavljena dela govorijo o risarskem talentu, ki je tudi v dobi navidezne preživetosti ročne risbe doma v šoli na ljubljanskem Grabnu. Arhitekturna risba se predstavlja v svobodnejši in bolj organski liniji, kot smo je vajeni od ljubljanske šole; risba tu ni več zgolj ali predvsem dovršen posnetek predmetne stvarnosti ali prezentacija arhitekturne prostorske imaginacije v stilu, značilnem za to ustanovo, ampak je razumljena kot orodje za opazovanje (tudi ali predvsem narave) in ekspresivni izraz notranjega sveta risarja. Ob tem se študentje preizkušajo v različnih tehnikah, ki segajo tudi izven okvirja tradicionalno razumljene risbe, kar jim daje več možnost, da najdejo sebi lasten način mišljenja skozi risbo.

 

O pomenu risbe v zloženki ob razstavi razmišlja mentor in avtor razstave Leon Belušič  (soavtorja Miha Benčina in Sara Bogičević):

»Svet risarskih veščin odkrivamo in raziskujemo v prvem letniku fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Odkrivamo jih postopoma, razvijamo sposobnost razčlenjevanja struktur, spoznavamo kompozicijske odnose risbe, globinske odnose s svetlo temno gradacijo, črtno risbo in perspektivo. Črta na belem papirju je prvi grafični zapis (znak) našega miselnega sveta. Črta kot razmišljajoča pisava počasi, percepcijsko natančno določa dele risbe, kompozicije ali samo koncept. Na neki točki začne komunicirati, predstavljati in sporočati strukturni pristop, idejo, smer, rast, ali postane abstrakcija. Forma se prekrije z anatomijo risbe. Znanja, ki jih dobijo študenti s predavanji, vajami in risarskimi delavnicami, so izhodišča za sorodne zvrsti, kot so skica, kroki, kolaž in modelna risba. Poglobljeno opazovanje in vizualno mišljenje je modus operandi naše fakultete v kontekstu ohranjanja arhitekturne risbe z začetki Plečnikove šole, kasneje z Borisom Kobetom, za njim pa s Sergejem Pavlinom in Janezom Suhadolcem.

Gledati – videti ni nikakršno pasivno beleženje čustvenega (dražljajskega) materiala, temveč je aktivno opravilo duha, ki ga študenti pridobivajo postopoma od enostavnih do vedno bolj zapletenih kompozicijskih struktur in likovnih prostorov.

Z opazovanjem si razširjamo svoje oblikovno izkustvo, zato vsak začetek študijskega leta posvetimo opazovanju jeseni, letnemu času neskončnih barv, odpadlih listov in strukturi dreves. Ko gledamo liste, si predstavljamo pokrajino, širino reke, gostoto listja, višino bregov, neskončno tkanino … Odtrgane iz naravnega prostora so vstopile v likovni prostor, na bel list papirja. Ali kot je rekel Matisse: “Najprej se napojim s formo objekta (prostora), ko zgostim pomen telesnih oblik, izluščim bistvene linije in na koncu koncept gledanega. Določiti moram še značaj predmeta, temeljito proučiti svoja izrazna sredstva in vse to interpretirati v naravnem procesu gledanja in mišljenja.”

Risba: Ana Harl

V nadaljevanju se ukvarjamo s spoznavanjem načel kompozicije, abstrakcije in risanja na terenu. Ni vnaprej pripravljenih receptov in pravil pri iskanju kompozicijskih rešitvah, kajti vse je stvar opazovanja, domišljije in načel kompozicije. Študenti spoznavajo njene osnovne elemente: simetrija, hierarhija, ritem, harmonija, kontrast, razmerja in posebej svetlobo. Ali lahko vse to nadomesti sodobne digitalne predstavitvene tehnike? Zdi se, da je risarska veščina, ki je bila včasih potrebna vizionarjem, ob sposobnosti računalnikov odveč. A risba je neobhodna takrat, ko je treba idejo, zasnovo, zamisel, slutnjo v glavi narediti razumljivo drugim. Skrivnostni prehod zamisli v vidno predstavitev na papirju pripada risbi.

Taktilno raziskovanje s pomočjo skiciranja in navidezno potovanje roke z neskončno črto ustvarja obrise izmišljenih pokrajin. Roka raziskuje morfologijo prostora (lista), išče vrhove in doline, robove in prehode. Črte postanejo orodje v procesu koncepta in razvoja arhitekturne zamisli.«

Risba: Ana Frelih

»Risanje je proces opazovanja in izražanja, prejemanja in dajanja, ki se odvijajo istočasno. Vedno je rezultat še neke druge vrste dvojne perspektive; risba gleda navzven in navznoter, v opazovani ali zamišljeni svet in v risarjevo lastno osebnost oziroma v njegov duševni svet. Vsaka skica oziroma vsaka risba vsebuje del ustvarjalca in njegovega duševnega sveta, hkrati pa prikazuje tudi objekt ali razgled v resničnem ali zamišljenem svetu. Vsaka risba je tudi poglobitev v risarjevo preteklost in spomin. John Berger opisuje to temeljno zlitje predmeta in risarja takole: ”Dejanski akt risanja je tisto, kar prisili umetnika, da pogleda predmet pred sabo, da ga secira z očesom duha in ga nato znova sestavi; če pa riše po spominu, ga to prisili, da prečeše svojega duha, da razišče vsebino svoje zaloge preteklih opažanj.” (John Berger, Berger On Drawing; Juhani Pallasmaa, Misleča roka)«

 

Skulptura: Ksenija Žižić

Risba / eksperiment / igra: razstava risb študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo
Besedilo: Leon Belušič
Avtorji razstave: Leon Belušič, Miha Benčina, Sara Bogičević
Avtorji razstavljenih risb: Matevž Anžič, Rosana Arifin, Špela Hafner, Manca Kermc, Lena Maćków, Lovre Mohorič, Karolina Pavlič, Živa Rac, Veronika Rihtaršič, Antonia Rubić, Tea Savić, Kaja Stopar, Tilen Šmid, Tadej Urh, Ksenija Žižić
Priprava tiskovin: Sara Bogičević
Postavitev razstave: Miha Benčina, Sara Bogičević, Jaša Belušič
Producent in organizator razstave: Galerija DESSA
Foto: Viktor Žigon
Naslovna risba: Ana Harl

Besedilo: Luka Jerman

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.