Štirikrat v letu se dogodi, da nas v nabiralniku pričaka 200 strani nove številke revije Outsider, in takrat niti ne razmišljam o izjemnosti tega dogodka. Preprosto vzamem revijo iz nabiralnika, si skuham topel napitek in se udobno usedem ter preberem prve članke, ki vzbudijo mojo pozornost. Z zanimanjem prebiram vse vsebine, tako s področja kulture kot arhitekture. Morda se zdi trivialno, saj v svetu obstaja še ogromno drugih revij. Pa vendar vem, da spisati tekst in pripraviti fotografije ter vse zložiti v smiselno in lepo oblikovano celoto ni mačji kašelj, temveč zahteva ogromno truda, strokovnega znanja in močno vizijo tega, kaj vsa spisana sporočila prinašajo. S prav podobnimi zadevščinami se ukvarjajo tudi druge revije v svetu.

Kaj je torej tako izjemnega na tej reviji?

Odgovor je v kontekstu. Revija izhaja v državi z dvema milijonoma prebivalcev, kar morda pomeni, da je dejanskih bralcev te revije razmeroma malo. Velika vrednost revije je ta, da izhaja v slovenskem jeziku, ki ga v svetu razume in govori samo slaba dva milijona ljudi. Še večja vrednost pa je, da pokriva vse prevečkrat prezrte kulturne vsebine v prepletu z arhitekturo. Te vsebine pa niso financirane iz javnih sredstev ali s sredstvi evropskih projektov, temveč so podvržene zahtevnemu publicističnemu/komercialnemu trgu. Že samo to dejstvo pove, da revija ni namenjena sama sebi. Z vsako novo številko išče nove aktualne tematike, o katerih razmišljajo številni posamezniki, ki se trudijo pripraviti berljive, zanimive, tehtne in sporočilne vsebine. In še to: če naredimo primerjavo revije Outsider in katerekoli druge revije s svetovnim renomejem, lahko hitro opazimo, da ni slovenska revija v ničemer slabša, morda z določenimi vsebinami še bogatejša in tehtnejša. In to je nekaj izjemnega! Lahko nam je celo v ponos, da tako maloštevilna družba zmore ustvariti pogoje za produkcijo mnogih premišljenih in relevantnih kulturnih vsebin.

Srđan Nađ, član uredniškega odbora (od l. 2018)

Arhitekt, soustanovitelj podjetja Grupo H, dela izključno pri projektih v tujini, posebej na področju stanovanjske arhitekture, o kateri tudi veliko piše. Soustanovitelj multidisciplinarne kreativne zadruge 22. Nima klasičnega biroja, dela v coworkingu. Nekateri pravijo, da je »ta prav Goren’c«.