LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA – Prenova preddverja  in razstavnih  izložb

Obljavljamo intervju z arhitekti prenove preddverja Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Preddverje je prostor vmes. Svet med resničnostjo in domišljijo. S svojo bogato likovno podobo počasi briše mejo med resničnim in domišljijskim. Mlade obiskovalce vabi, da vstopijo v kraljestvo domišljije in se ji prepustijo.

Prenova vhodnega dela LGL je tudi funkcionalna obogatitev. Tlorisna sprememba je prinesla novo večnamensko dvorano, ki služi kot avla, dvorana za bralne vaje, občasno razstavišče, prostor za izvajanje lutkovnih delavnic in otroškega druženja.

Kako ste se lotili sodobne prenove v historičnem tkivu stavbe?

Historični okvir stavbe v katero smo postavili sodobni interier je pogojevala že spremeba namena uporabe v 80. letih prejšnjega stoletja. Prvotno je bila v pritličju doma gasilska postaja, nato pa trgovsko podjetje Sadje zelenjava. Šele v osemdesetih so v centralni del postavili novo dvorano za potrebe Lutkovnega gledališča, ki jo objemata preddverji in povezovalni hodnik, mala dvorana ter garderoba. Ker je bila intervencija izvedena takrat moderno, smo tudi mi v prostor posegli sodobno, s sodobnimi materiali in sodobnimi principi oblikovanja.

Ste se z obstoječim stanjem lahko na kak način navdihovali?

Z obstoječim stanjem se žal nismo navdihovali, ker se je prostor z leti vsebinsko in likovno zelo osiromašil.  Idejno smo se raje zgledovali po vsebini programa Lutkovnega gledališča. Tlorisno zasnovo smo nekoliko spremenili, seveda pa smo izkoristili prostorsko razkošje preddverja.

Kako ste estetiko lutk povezali s sodobno arhitekturo?

Ker je bil skoraj sočasno odprt Lutkovni muzej pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana, smo se z naročnikom dogovorili, da prostora ne bi opremljali z lutkami. Ker so bila tudi finančna sredstva zelo omejena, smo kot osnovni likovni princip  uporabili svetlobo, tehniko, ki se tudi sicer uporabljajo v gledališču. V osrednjem prostoru sta to velika vrtljiva projekcijska lestenca, v hodniku pa so poleg svetlobnega stropa še razstavne vitrine, ki komunicirajo v obe smeri od zunaj navznoter in obratno.

Kakšne obiskovalce ste imeli v mislih pri oblikovanju?

V mislih smo poleg najmlajših imeli obiskovalce različnih straostnih skupin in tudi skupine z raznolikimi interesi. Tloris okrog osrednje dvorane smo  spremenili tako, da smo dobili večji prostor, ki lahko poleg svoje osnovne namembnosti lobbyja spreminja svojo funkcijo. Z drsnimi paneli se prostor lahko odpira in zapira, lahko je svetel ali temen, lahko služi kot manjša dvorana za bralne vaje, manjše predstave, prostor za delavnice, razstave in še kaj. Seveda se spreminja tudi s pomočjo luči. Enkrat je čaroben, drugič svetel odvisno od tega kaj se trenutno dogaja.

Ste sodelovali z oblikovalci? Kaj lahko multidisciplinarna kreativna ekipa doseže? 

Ne z oblikovalci nismo sodelovali. Luči, klopi, izložbena okna in ostalo pohištvo smo oblikovali v našem studiu. Smo pa odlično sodelovali z umetniki, z Matijo Medvedom, Zalo Kalan ter Silvanom Omerzujem. Matija je avtor ilustracije na svetlobnem stropu v povezovalnem hodniku, ter vseh stenskih poslikav vključno z usmerjevalnim sistemom. Zala je avtorica ilustracij za lestenca v novi večnamenski dvorani, ki sta tudi osrednja nosilca likovne podobe, prav tako je avtorica prostorskih inštalacij (portala na jazbini ter medvedka ob vhodnih vratih). Silvan je izdelal vse lutke v izložbenem oknu, ki vabi obiskovalce v Muzej Lutk, ter tudi Srčno kraljico, ki pozdravlja obiskovalce pred Malim odrom.

Kakšne so prednosti povezovanja različnih strok pri prostorskem oblikovanju?

Vsekakor multidisciplinarna ekipa lahko ustvari boljši, unikatnejši prostor, ker ga vsak vsak s svojim lastnim prispevkom bogati. Seveda pa je potrebno veliko usklajevanj in jasna vizija.

Kaj naročnik pridobi, ko sodeluje z dobrim arhitektom ali oblikovalcem?

Pridobi nekoga, ki prepozna potencial prostora, ki ga obravnava. V kolikor potenciala ni ga ustvari. Pridobi nekoga, ki razume, oziroma prepozna njegove potrebe ter potrebe uporabnikov novega prostora.  Pridobi nekoga, ki bo racionalno razpolagal s sredstvi, ki jih bo naročnik vložil in z njimi ustvaril kvaliteten in likovno bogat prostor, ki bo dolgo služil svojemu namenu.

Po uspešnem sodelovanju mnogokrat dobi tudi prijatelja.

Zanimivost:

Lutkovno gledališče Ljubljana se je v prostore Mestnega doma preselilo šele leta 1984. Je pa med leti 1920-24 na Šentjakobskem odru lutkovne predstave uprizarjal že slovenski lutkovni pionir Milan Klemenčič. To je bilo prvo slovensko poklicno lutkovno gledališče, imenovalo se je Slovensko marionetno gledališče, delovati pa je prenehalo, ker so Klemenčiču ukinili podporo.

Zanimivo je, da je Lutkovno gledališče Ljubljana nove prostore leta 1984 prav v Mestnem domu in je tako nadaljevalo tradicijo.

Glavni izvajalec/naročnik: Lutkovno gledališče Ljubljana
Lokacija:  Ljubljana, Krekov trg 2
Projekt: 2015
Izvedeno: 2015
Vodja projekta: Ana Rokvić Pinterič

Arhitektura + interier: RAKETA d.o.o.
Avtorja: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar
Sodelavci: Blaž Oražem, Dea Gombač
Statika: Alojz Garantini

Elektro instalacije: Miran Izlakar, Elektroinstalacije Primož Pišek s.p.
Strojne inštalacije: Boris Zabukovšek s.p.
Mizarstvo: Kamiz d.o.o.
Talne obloge: Ekostil d.o.o.
Izvedba sedežnih elementov: Aleš Kukovica s.p.
Izvedba senčnega lestenca: METAL – PROFIL, proizvodnja, inženiring in trgovina, d.o.o.
Izvedba svetlobnega stropnega sistema Barrisol® : Energoavtomatika d.o.o.
Oblikovanje senčnega lestenca: Raketa d.o.o.
Ilustracije za senčni lestenec: Zala Kalan
Stenske ilustracije, poslikava razsvetljenega stropnega sistema Barrisol®: Matija Medved
Prostorsko-umetniške instalacije: Zala Kalan, Silvan Omerzu
Prostorsko označevanje: Matija Medved, FUTURA DDB, oglaševalska agencija d.o.o.

Fotografije: Žiga Lovšin
Pripravila: N.G.