Miloš Kosec: Zaratustra dvakrat v Ljubljani

Prejšnji teden sta si v Ljubljani sledila dva vrhunska glasbena dogodka, ki ju je povezoval razvpiti, na prvi pogled pa tudi izpeti motiv Nietzschejevega Zaratustre. Kadar razmišljamo o glasbenih klišejih, je verjetno eden najbolj vztrajnih tisti iz začetka Kubrickove Odiseje 2001. Izza zemeljske oble se oddvoji žareča krogla sonca, trobila pa naglasijo uvodno fanfaro, ki…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Urbanizem je korupcija

V Ljubljani so ravnokar dogradili novo stavbo na vogalu Celovške ceste in Drenikove ulice. Ta lokacija je ena bolj zanimivih v Šiški. Zgoščena gradnja, historično tkivo in križišče dveh pomembnih urbanih žil so izhodišča za zanimivo in razpoznavno urbano potezo. Zahodni rob križišča ob Celovški definirajo modernistični bloki, vzhodni pa je bil doslej neizkoriščen in…

Nadaljuj z branjem

Ivan Štraus 1928-2018

Štiriindvajsetega avgusta je v Sarajevu umrl Ivan Štraus, ki se je v tem nacionalno fluidnem in nemirnem okolju identificiral za bosanskega arhitekta slovenskega in hercegovskega porekla (njegov oče je bil Slovenec). Štraus je bil eden izmed zadnjih velikih visoko- in poznomodernističnih arhitektov, katerih kariera se je časovno skoraj povsem ujemala z obstojem socialistične Jugoslavije. V…

Nadaljuj z branjem

Svet vmes: Serija I, Številke – Vhodna avla 1810 na Gimnaziji Kranj

V avli kranjske gimnazije se dijaki od nedavnega raje zadržujejo  – njeno podobo so namreč osvežili arhitekti iz pisarne Svet vmes. Včasih ni treba veliko, da bi v prostoru dosegli močan poudarek. Hkrati pa mora biti takšna prepričljiva arhitekturna poteza, naj bo še tako preprosta, vseeno močna in nedvoumna. Prav na takšen način so si…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 1.del

MOSTNE KONSTRUKCIJE BOHINJSKE PROGE Na začetku prejšnjega stoletja, med letoma 1902 in 1906, je na naših tleh kot del druge železniške povezave med Dunajem in Trstom nastajala bohinjska železniška proga. Gradnja je bila zaradi izjemne težavnosti terena eden najzahtevnejših gradbenih podvigov v takratnem evropskem železniškem omrežju. Večina objektov je iz kamna, čeprav so v Evropi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Superform: Proti soncu

Mansardno stanovanje v Ljubljani je zaživelo v novi, svetlejši in sodobnejši podobi. Proti soncu so ga usmerili arhitekti iz biroja Superform. Na podstrešju stare meščanske hiše, v prostoru z 275m2, so se arhitekti srečali z obstoječo konstrukcijo zidanih dimnikov in vešal, ki nosijo ostrešje, njen ritem pa sredi prostora nadaljuje stopnišče, po katerem se na…

Nadaljuj z branjem

Finale kočevskega prvenstva v projektiranju

Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…

Nadaljuj z branjem

Instagramski iluzionizem

Zasnova letošnjega paviljona Serpentine v Londonu je bila zaupana mehiški arhitektki in umetnici Fridi Escobedo. Avtorica pred štirinajstimi dnevi odprte arhitekture v Hyde Parku je tako komaj tretja ženska med devetnajstimi posamezniki in kolektivi, ki jih je od leta 2000 naprej doletela čast postaviti začasni paviljon na eni najprestižnejših lokacij britanske prestolnice. Namen paviljona Serpentine…

Nadaljuj z branjem

Vatikan na Kiteri: Beneški bienale 2018

Med državami, ki na letošnjem Beneškem bienalu sodelujejo prvič, je bil verjetno največ pozornosti deležen Vatikan. Cerkvena država, zadnja absolutna monarhija v Evropi, je po eni strani izpolnila najbolj stereotipna pričakovanja, kakšen naj bo papeški paviljon: v spokojnem parku otočka San Giorgio Maggiore, ki ga obvladuje istoimenska Palladijeva cerkev, je postavila deset kapel, ki naj…

Nadaljuj z branjem