Stari slovenski mostovi – 1.del

MOSTNE KONSTRUKCIJE BOHINJSKE PROGE Na začetku prejšnjega stoletja, med letoma 1902 in 1906, je na naših tleh kot del druge železniške povezave med Dunajem in Trstom nastajala bohinjska železniška proga. Gradnja je bila zaradi izjemne težavnosti terena eden najzahtevnejših gradbenih podvigov v takratnem evropskem železniškem omrežju. Večina objektov je iz kamna, čeprav so v Evropi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Superform: Proti soncu

Mansardno stanovanje v Ljubljani je zaživelo v novi, svetlejši in sodobnejši podobi. Proti soncu so ga usmerili arhitekti iz biroja Superform. Na podstrešju stare meščanske hiše, v prostoru z 275m2, so se arhitekti srečali z obstoječo konstrukcijo zidanih dimnikov in vešal, ki nosijo ostrešje, njen ritem pa sredi prostora nadaljuje stopnišče, po katerem se na…

Nadaljuj z branjem

Javni raj

Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…

Nadaljuj z branjem

Finale kočevskega prvenstva v projektiranju

Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…

Nadaljuj z branjem

Instagramski iluzionizem

Zasnova letošnjega paviljona Serpentine v Londonu je bila zaupana mehiški arhitektki in umetnici Fridi Escobedo. Avtorica pred štirinajstimi dnevi odprte arhitekture v Hyde Parku je tako komaj tretja ženska med devetnajstimi posamezniki in kolektivi, ki jih je od leta 2000 naprej doletela čast postaviti začasni paviljon na eni najprestižnejših lokacij britanske prestolnice. Namen paviljona Serpentine…

Nadaljuj z branjem

Vatikan na Kiteri: Beneški bienale 2018

Med državami, ki na letošnjem Beneškem bienalu sodelujejo prvič, je bil verjetno največ pozornosti deležen Vatikan. Cerkvena država, zadnja absolutna monarhija v Evropi, je po eni strani izpolnila najbolj stereotipna pričakovanja, kakšen naj bo papeški paviljon: v spokojnem parku otočka San Giorgio Maggiore, ki ga obvladuje istoimenska Palladijeva cerkev, je postavila deset kapel, ki naj…

Nadaljuj z branjem

Scapelab: Nevidni most na Bledu

Arhitekti iz pisarne Scapelab so razmislek o slovenskem turističnem biseru, Blejskem jezeru, prevedli v duhovit idejni projekt nevidnega mostu.   Prepoznavna kulisa z jezera, otoka s cerkvico in gradu na vrhu klifa je blagovna znamka Bleda, ene najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Sloveniji. Prav zato so arhitekturne intervencije na tem območju za implementacijo izjemno težavne.…

Nadaljuj z branjem

Gril Kikelj Arhitekti: Čolnarna na Špici, Celje

Čolnarna na Špici v Celju je delo arhitektov Matjaža Grila in Klavdija Kiklja. Z bogatim in raznolikim programom privablja obiskovalce ter aktivno soustvarja urbani prostor že vse od leta 2011. Podolgovati volumen čolnarne na Špici v Celju se razteza vzdolž rečne struge ter na konico kopnega med Koprivnico in njenim izlivom v širšo Savinjo postavlja…

Nadaljuj z branjem

Davorin Počivašek: Hiša Mraz

Blizu Celja stoji hiša arhitekta Davorina Počivaška, ki skozi steklene stene svojega odprtega pritličja razgrinja prelepe poglede na celjski grad in bližnji sadovnjak. Hiša, ki je leta 2015 pod taktirko arhitekta Davorina Počivaška zrasla v naselju blizu Celja, zelo odkrito parafrazira neko drugo hišo, ki je menda vsem sodobnim arhitektom vraščena v kolektivni spomin.  Govorim…

Nadaljuj z branjem

Seminar Perović in Steklarna Hrastnik: Dih Vpih

Sodelovanje med študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo in steklarno Hrastnik 1860 je obrodilo likovno in konceptualno zanimive oblikovalske sadove, ki so te dni na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Steklopihaštvo je v Hrastniku prisotno že stoletja, Steklarna Hrastnik pa je podjetje z več kot 150-letno zgodovino. Danes večino njihovega proizvoda predstavlja namizno steklo…

Nadaljuj z branjem

Jasmina Cibic: NADA

Umetnica Jasmina Cibic je v domovini verjetno še vedno najbolj znana kot avtorica slovenskega paviljona na Beneškem umetniškem bienalu leta 2013. Pod naslovom »Za naše gospodarstvo in kulturo« je oblikovala nenavadno in eklektično preizpraševanje moči in forme, umetnosti in arhitekture, politike in estetike. V dialog je z mojstrsko izpiljeno nonšalanco združila arhitekta Vinka Glanza, jamskega…

Nadaljuj z branjem

Tanja Simonič Korošak, Tomaž Ebenšpanger: Pretakanje in spomin

Na mestu, na katerem je nekdaj najraje počival domači župnik iz Tišine, danes stoji spominsko obeležje, ki sta ga zasnovala dr. Tanja Simonič Korošak in Tomaž Ebenšpanger. Na vrh fontane je pritrjena majhna kovinska ploščica, na kateri preberemo: ”Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode” (Raz 21, 6). Zdi se, da obeležje z močjo…

Nadaljuj z branjem