Umetnost hoje po vodi

Bela, v berlinskem vetru plahutajoča platnena koža na Reichstagu nekaj let po nemški združitvi, preden ga je v sodobni parlament začel obnavljati Norman Foster; oblačenje mostu Pont-Neuf v Parizu; dela bolgarskega umetnika Christa in njegove že nekaj let pokojne žene Jeanne-Claude so se v javni spomin zasidrala kljub temu, da so bila zasnovana kot začasne…

Nadaljuj z branjem

BIENALE NEODVISNIH: PREGLED IN EKSPERIMENT

Bienale neodvisnih je prvi promotor sodobne slovenske neodvisne ilustracije, njenih ustvarjalcev in kontekstov. Pregledna razstava dvajsetih ustvarjalcev poteka v Kinu Šiška med 9.11. in 26.11. O zgodbi bienala in njegovi zgodovini sem govorila z organizatorkama Barbaro Poček in Sašo Kerkoš. Pravita, da je eden izmed ciljev bienala redefinicija pojma ilustracije. Kaj vse obsega? Saša: Želja…

Nadaljuj z branjem

BRATISLAV MILENKOVIĆ: IGRIVA FIGURA

Bratislav Milenković je diplomiral na Fakulteti za uporabne umetnosti v Beogradu, na smeri Ilustracija. Njegovi projekti in dela so raznoliki, med njegovimi naročniki pa svetovno znana imena: revije The New York Times, Wired, Bloomberg Businessweek, Samsung, EasyJet, Adweek, Fast Company, Financial Times, Computer Arts, Cap&Design, Nautilus, Muzej sodobne umetnosti Beograd, itd. Bratislav, s kakšnim namenom…

Nadaljuj z branjem

NIKA RUPNIK: IGRA KONTRASTOV

Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je Nika Rupnik študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v tem trenutku zaključuje podiplomski študij in išče atelje v Ljubljani. Nika je razstavljala na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim: Cityjet (Kiosk Kino Šiška), Brlog (Galerija Simulaker), 9 pod 29 (Kibla).…

Nadaljuj z branjem

RUE DU HOUBLON 63

Z zaprtjem Bellevueja, bivše pivovarne na drugi strani industrijskega kanala v Molenbeeku, nas je veliko umetnikov ostalo brez prostorov za delo, in tako sem se prvič seznanil s poslopjem na Rue du Houblon 63 v središču Bruslja, kamor sem se preselil pozimi leta 2012. Tam, kjer je nekoč stala propadla pivovarna, je nemško podjetje Meininger…

Nadaljuj z branjem

Edvard Munch: LJUBEZEN. SMRT. SAMOTA.

V dunajski Albertini je na ogled razstava grafik Edvarda Muncha z naslovom Ljubezen. Smrt. Samota. Razstavo genialnega raziskovalca človeške mračnosti si lahko ogledate do 24. januarja 2016. Razstava, ki jo je kuriral Dieter Buchhart, se posveča temeljnim življenskim obsesijam ustvarjalca. V svojih konceptualno jasnih, simbolističnih delih Munch vseskozi kontemplira o  ljubezni, strahu, smrti, ljubosumju, samoti…

Nadaljuj z branjem

VAN DER ROHE VS. FARNSWORTH

Konflikti med arhitektom in naročnikom so verjetno že od nekdaj stalnica arhitekturne stvarnosti in nič ne kaže, da se jih bomo v prihodnosti znebili. Razrešitev konfliktov je sicer najpogosteje podobna kompromisu, vendar pa iz zgodovine poznamo tudi tako ekstremne primere, kot je oslepitev arhitekta (čeprav gre očitno v primeru oslepitve Postnika Jakovljeva, arhitekta Ivana Groznega,…

Nadaljuj z branjem

TOALETNA GROZA

Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…

Nadaljuj z branjem

KJER ČAS POSTANE PROSTOR

V petek, 4. septembra, bo v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana ansambel bolgarske Nacionalne opere in baleta iz Sofije prvič pri nas izvedel glasbeno dramo Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Umetnost Richarda Wagnerja je za nekatere karikatura neskončno dolgih germanskih oper, kjer mastodontsko dolžino predstave nadkrili le neutrudno kričanje glavnih junakov po metodi »karkoli…

Nadaljuj z branjem

Prostor in svetloba in red

Naslov tega prispevka je del LeCorbusierovega citata. Nadaljuje se, da so omenjeni elementi človeku tako nujni kot kruh ali prostor za spanje. V arhitekturi je svetloba pogosto prej rezultat naključij kot premišljenega koncepta. Tine Škrlj-Jakomin je načrtovalec svetlobe v podjetju Arcadia d. o. o. Oblikoval je svetlobo slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Kakšne so bile posebnosti pri slovenski postavitvi na beneškem bienalu?…

Nadaljuj z branjem

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…

Nadaljuj z branjem