Ali ima kultura moč, da spreminja mesta? O tem vprašanju je tekla beseda 21. septembra na dogodku Kultura kot ustvarjalka mesta, ki je potekal v Klubu Teater v Novi Gorici.
Med gosti sta bila Ivan Šarar, vodja oddelka za kulturo na občini Reka v času Evropske prestolnice kulture 2020, in Peter Tomaž Dobrila, eden od avtorjev zmagovite kandidature Maribora za Evropsko prestolnice kulture leta 2012. Oba sta podala več zanimivih iztočnic za razmišljanje in delovanje ter delila svoje številne izkušnje. Ivan Šarar je predvsem poudarjal, da se na kulturo nalaga ali lepi preveč drugih pričakovanj, na primer kultura naj generira razvoj, kultura naj prinese turizem, kultura naj spremeni mesto na bolje, kultura naj odpira delovna mesta … Ta pričakovanja s kulturo povezuje politika, pa tudi kulturniki sami pričakujejo, da bo imelo njihovo delo daljnosežen vpliv in so zato velikokrat razočarani, od zunanjih opazovalcev pa večkrat prezirani. Peter Tomaž Dobrila je izpostavil, da je bilo tako za Maribor kot za Reko ključno oz. eno najpomembnejših vodil za uspešno (?) izvedbo EPK projekta gotovo kontinuirana politična podpora – oziroma bolj neposredno: v osnovi isto vodstvo, ki projekt spremlja več let.
Povedal je, da spremlja dogajanje v Novi Gorici in da je pod predprejšnjim županom Matejem Arčonom celo sodeloval v idejni skupini za program EPK. Ta skupina je bila brez sestanka ustavljena in razpuščena ob nastopu novega župana Klemena Miklaviča leta 2018. Ob podatku, da ima sedaj Nova Gorica v »obdobju EPK« že tretjega župana, je z dobršno mero ironije mestu zaželel vso srečo.
Med pisanjem prispevka je bila objavljena novica o nezaupnici, ki jo je mestni svet MONG izrekel direktorju Zavoda EPK Gorazdu Božiču. Kaj bi na take poteze rekli vodilni iz EPK Reka 2020 ali EPK Maribor 2012?
Kronologija idejnih rešitev za trg
Umanjkanje kontinuitete in jasno začrtane poti se kaže tudi na področju arhitekture in predvidenih posegih v mesto do EPK 2025. O tem sem že pisala v članku EPK GO2025: Skupni zemljevid somestja. A pogoste nove rešitve odpirajo tudi nova vprašanja. V središču obravnave je Trg Evrope, v Italiji poimenovan Piazza Transalpina, ki stoji na meji obeh mest in držav, pred mogočno avstroogrsko železniško postajo na skrajnem zahodu Nove Gorice.
Poglejmo, kako so se projekti za prenovo trga spreminjali skozi leta, ki vodijo do EPK.
1) Obstoječe stanje trga: fotografija je starejšega datuma, sedaj je na trgu poleg okroglega Vecchietijevega mozaika tudi nekaj korit s cvetlicami na italijanski strani in količki z osvetlitvijo na slovenski. Na slovenski in italijanski strani mimo trga tečeta dve vzporedni cesti. Proti trgu pa se z italijanske strani iztekajo tri ceste, t. i. trident oz. trizob, del Fabianijeve ureditve.
2) V sklopu skupne prijave Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 je bil leta 2020 organiziran natečaj za prenovo Trga Evrope. Natečaj sta organizirali Mestna občina Nova Gorica (MONG) in Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Prejeli sta 56 projektov, največ iz Italije (19), Slovenije, Španije in Francije. Mednarodna žirija je med prispelimi natečajnimi elaborati izbrala tri nagrade in tri priznanja. Nagradni sklad je znašal 200.000 evrov, polovico je prispevala MONG, polovico pa EZTS.
Septembra 2020 so bili razglašeni rezultati, leta 2022 pa so oznanili, da zmagovalna rešitev ni izvedljiva. Zmagovalni projekt avtorjev Baglivo Negrini iz Italije vpeljuje novo stavbo za muzej Epic na trgu (in pod trgom) pred železniško postajo, obstoječi mozaik se odstrani.
Tretje mesto na natečaju je zasedel biro Sadar+Vuga, ki predlaga prenovo železniške postaje in preplastenje Trga Evrope.
Več o rezultatih natečaja: https://outsider.si/rezultati-natecaja-trg-evrope-v-novi-gorici
3) Naslednja ureditev trga vključuje koncentrične kroge okoli ohranjenega mozaika na Trgu Evrope, ureditev širšega območja pa pripravi biro Sadar+Vuga; prevod besedila z njihove spletne strani pravi:
»Povzetek projekta in razvojni scenariji so plod delavnic, predstavitev in dialogov, ki so potekali maja in junija 2021 med predstavniki Sadar+Vuga, Mestne občine Nova Gorica, EPK25 GO!, Slovenskih železnic, avtobusnega prevoznika Nomago, Univerze v Novi Gorici, EZTS in arhitekturnega biroja Baglivo Negrini, ki je zmagovalec natečaja Piazza Transalpina 2020. Scenariji so osnova za prihodnje projektantske aktivnosti na tem območju in nadaljnje korake, ki so potrebni za uresničitev prostorskega vidika EPK25 GO!« (https://www.sadarvuga.com/project/ecc-go-2025-spatial-aspect-site-development-scenarios)
Projekt ureja širše območje železniške postaje, kjer se bodo odstranili določeni tiri za tovorni promet, in na to območje uvaja nove vsebine: prostore za Univerzo v Novi Gorici, prehod čez tire, javni prostor, zelenje. Predvidena je prenova skladišč železnic in navezava na dolg obmejni zeleni pas.
4) Marca 2022 je bil s strani EZTS objavljen projekt Revitalizacija trga arhitekturnega biroja Baglivo Negrini. Avtor zmagovalne, a neizvedljive rešitve iz natečaja je pripravil nov predlog, tokrat tak, ki bi bil izvedljiv. A vendar očitno tudi ta ni bil mogoč, saj se o njem kmalu ni več govorilo.
Projekt vključuje koncentrične kroge okoli obstoječega mozaika na Trgu Evrope ter nov manjši objekt prav na državni meji. Ta rešitev je kompatibilna z zasnovo urejanja širšega območja biroja Sadar+Vuga.
5) Spomladi 2023 je bil zaključen razpis za pripravo projektne dokumentacije za izvedbo, vodenje gradbišča in koordinacijo varnosti, avgusta 2023 pa je bil objavljen razpis za izvedbo obnove trga po idejnem projektu oz. progetto definitivo (kar v italijanščini sicer pomeni dokončni projekt) avtorjev Ravnikar Potokar, arhitekturni biro (Ljubljana), Edil inženiring (Nova Gorica), D:RH architetti associati (Benetke), SA architetti associati (Benetke), Sertec Engineering (Loranzè), Detajl Infrastruktura (Vipava), PINSS (Nova Gorica), Erdado d.o.o. (Ajdovščina), Lozej d.o.o. (Ajdovščina). Projekt pred razpisom za izvedbo ni bil javno predstavljen, tudi ni objavljena sestava morebitne komisije oziroma načina, kako je bila idejna zasnova izbrana v kvalitativnem smislu.
Gradivo o projektu (načrti, prostorski prikazi) je bilo javno dostopno samo na spletni strani za prijavo na razpis za izvedbo – za marsikoga, ki računalniško ni zelo spreten, nedosegljivo. Razpis je bil objavljen v poletnem času, 17. avgusta 2023, rok za oddajo pa je bil 1. september 2023.
Projekt vključuje preplastenje trga in nekaj metrov Fabianijevega tridenta na italijanski strani. Naročnik projekta je EZTS.
Prijava na razpis je bila odprta do 1. septembra 2023, predviden zaključek del pa je do konca leta 2024. Ocenjena vrednost del znaša dobrih 2,5 milijona evrov, točneje bodo 1,88 milijona namenili Trgu Evrope/Transalpina, 678.000 evrov pa znaša obnova Fabianijevega tridenta.
(Podatki s spletne strani EZTS: https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/un-nuovo-look-arrivo-il-piazzale-della-transalpina-e-il-tridente-di-max-fabiani/.)
Iz opisa projekta biroja Ravnikar Potokar: »Osnovni koncept zasnove je združitev dveh pomembnih potez v prostoru, ki se na trgu stikata. V smeri vzhod – zahod poteka urbana poteza obeh mest, v smeri sever – jug pa poteza zelenega obmejnega pasu. Obe potezi nudita različne kvalitete prostora, trg pa z njunim prepletom postane večnamenski javni prostor, ki združuje urbano in zeleno.«
»Prenova predvideva novo poenoteno tlakovanje celotnega območja (tako na slovenski kot na italijanski strani), hkrati pa ohranja obstoječi mozaik kot centralno točko trga, ki je osno poravnana z glavno fasado postajnega objekta. Oblikovni predlog tlakovanja izhaja iz vizualne povezave med tlakovanjem in zelenimi površinami, ki v svoji dvojnosti bistveno definirata pojavnost trga, poenotena površina pa obe mesti povezuje in med njima navidezno briše meje.«
»Tlakovanje je predvideno v kombinaciji betona in dveh različnih površinskih obdelav kamna repen, ki velja za enega najstarejših in najodpornejših apnencev, iz kakršnega so izvedeni tudi detajli na obstoječem postajnem objektu. Novi kamniti tlak poteka osno od železniške postaje proti središču trga in s strukturo povzema členjenost fasade. Tlakovanje se zvezno nadaljuje na italijansko stran trga in v zaključne dele Fabianijevega trizoba. Zelenim površinam na severni in južni strani se približa z dekonstrukcijo enovite tlakovane površine, tako da se med pasovi tlaka pojavljajo pasovi zelenice, med drevesa pa se umesti monolitne volumne za sedenje. S tem se ustvari mehak prehod med tlakovanim in zelenim območjem trga. V celotnem območju se v največji možni meri ohranjajo obstoječa drevesa, dodaja pa se tudi nova ozelenitev, s čimer se viša kakovost prostora, izboljšujejo klimatske razmere in poudarja trajnostni vidik prenove. To dopolnjuje tudi element vode, ki v obliki linijskih fontan v prostor vnaša svežino in igrivost.«
Uradna stališča
Od začetka govora o Evropski prestolnici kulture arhitekti – pa tudi drugi – z zanimanjem in pričakovanjem sledimo razvoju dogodkov in predstavitvi novih prostorskih rešitev. Ker za participacijo in obveščanje prebivalcev ni vzpostavljene jasne platforme in je ta tema v medijih precej slabo pokrita, velikokrat težko pridemo do tehtnih informacij. Tako izvedenci kot laiki pa ob sledenju objavljenim idejnim zasnovam dobimo vtis o precejšnjem padcu ambicij, širokopoteznosti, poguma, obsega, tudi zanimivosti rešitev. Seveda je projekt EPK zelo obsežen in morda je proces do pravih rešitev zapleten, verjetno se tudi možnosti ob stiku z realnostjo skrčijo, a vendar: izbrana rešitev je zgolj nov tlak na trgu in nič drugega.
Zato smo za komentar prosili vodilne vpletene, skupaj sta se odzvali Mestna občina Nova Gorica in EZTS. Na vprašanja o Trgu Evrope sta poslali precej splošne odgovore o velikem številu vpletenih strani, o dvojni zakonodaji na meji, o večplastni zgodovini prostora in o podobnih dejstvih, ki so ob začetku preučevanja nekega prostora neprecenljiva, a bi morala biti po večletnem ukvarjanju z njim že prebavljena. Spodaj nekaj uradnih stališč MONG in EZTS:
Kako komentirate potek idejnih zasnov oblikovanja Trga Evrope?
»Proces, s katerim smo prišli do predlagane rešitve, je bil dolgotrajen in zahteven, kot je lahko zahtevno usklajevanje pričakovanj in idej ob snovanju rešitev na točki, kjer se sooča veliko različnih pogledov, tako kulturno-zgodovinskih kot tudi administrativno postopkovnih ter nenazadnje tudi pogledov in ambicij v pričakovanjih. Pri tem soočenju so bili potrebni različni načini pridobivanja rešitev in tudi pri njih je bilo potrebno uskladiti vsakokratni korak s številnimi strankami v dogovoru. Ne smemo pozabiti, da je v primeru urejanja skupnega trga in nasploh čezmejnega prostora potrebno upoštevati zakonodajo in postopke dveh držav ter prisluhniti pričakovanjem prebivalcev obeh skupnosti. Pot vsekakor ni bila premočrtna, a ne glede na to, je rezultat širšega konsenza med vsemi vpletenimi stranmi, kot tudi nenazadnje možnosti, ki jih sam prostor omogoča.«
Se vam po večletnem poteku izbiranja predvidene rešitve zdi razlika med obstoječo in predvideno ureditvijo velika?
»Proces, kot že povedano, je zahteven. Kar je v tem procesu postalo povsem jasno, je, da je prostor meje ob železniški postaji prostor, ki ima svojo večplastno zgodovinsko vrednost in je v svojih elementih dejansko oblikovani prostor in temu sledi tudi rešitev. Investicijski načrti in aktivnosti se niso zmanjšali zaradi pomanjkanja ambicij ali neupoštevanja stroke, temveč prav nasprotno, zahvaljujoč mnenjem različnih strok so se celo razširili, upoštevali realne preveritve in probleme ter se prilagodili smernicam podpisanega Davoškega zavezništva za kulturo gradnje, v katerem sodelujejo evropske vlade, zasebni sektor in civilna družba.«
»Udarna stališča«
Če trdimo, da brez dobrega naročnika ni dobre arhitekture, lahko v tem primeru ugotovimo, da naročnik očitno o prostoru ne razmišlja zares kreativno, trajnostno, strateško. Vidno je umanjkanje vizije glede izgleda in funkcije novega »centra somestja« ter kontinuitete pri načrtovanju tega prostora. Tako različni predlogi ustvarjajo zmedo med prebivalci – v nekaj letih smo vendarle sledili idejam o novem, velikem spektakularnem objektu na trgu z dvižno streho, nato o velikopoteznem urejanju celega območja, videli smo most čez tire pa stavbo točno na meji … Nazadnje smo pristali »samo« pri novem tlakovanju in linijski fontani (podobno poznamo z Bevkovega trga, le da je tam fontana površinska). To sosledje vzbuja občutek, da smo uporabniki prostora po letih študij in idejnih zasnov dobili »najmanj«. In to ne poetični najmanj v stilu »Lacaton & Vassal«. Pa tudi ne »najmanj« iz tretje nagrade prvega natečaja biroja Sadar+Vuga, ki predlaga nov tlak okoli Vecchietijevega mozaika in domiselno prenovo železniške postaje …
Taka zmeda pri predlogih – ne glede na njihovo (ne)atraktivnost – deluje nejasno in neresno ter posledično povzroča splošno nerazumevanje in odpor do projekta EPK.
Po drugi strani pa naročnik tudi ne razmišlja simbolično. Če naj prenova trga ustvarja novi center somestja in povezavo obeh Goric, je ta povezava precej žalostna. Tri linije Fabianijevega tridenta, ki se iztekajo na Trg Evrope, bodo tlakovane samo nekaj metrov, potem pa se bodo nadaljevale v obstoječo asfaltno cesto. Kaj to sporoča: da simbolno povezavo potrebujemo samo za lepo fotografijo trga – naprej od tega pa je »bussines as usual«? Prav tako ni jasno, na kakšen način je taka obravnava tridenta spoštljiva do dediščine Maksa Fabianija.
Načrt teh treh kratkih krakov (in še dveh manjših) je na prvi pogled pravo nasprotje t. i. odprti risbi Edvarda Ravnikarja, kjer črte stečejo naprej in puščajo možnost nadaljevanja ter ustvarjajo videz nedokončnosti.
Vsi ti »zahtevni procesi« se izvajajo za javni prostor, z javnim denarjem, torej vse te različne preverbe plačujejo prebivalci, ki pa v proces odločanja niso vključeni. Brez participacije meščanov in kompetentne javnosti je sprejemanje in razumevanje prostorskih sprememb oteženo, brez sprejemanja arhitekturnih in urbanističnih rešitev pa sta ogroženi trajnost in uspešnost ureditev, saj ljudje prostora ne vzamejo za svojega in ne skrbijo zanj.
V mestu nič novega
Verjetno je Nova Gorica že zamudila možnost, četudi mini, za »bilbao efekt«, tj. izgradnjo tako zanimive arhitekture, da sama oživi gospodarstvo in kulturo. Seveda smo že v začetku vedeli, da v Novi Gorici ne bo dragih, potratnih, spektakularnih stavb svetovno znanih zvezdniških arhitektov. A vendar bi lahko bil projekt EPK možnost za ustvarjanje prostorskih presežkov – v družbenem, trajnostnem, participatornem, inkluzivnem in kakovostnem merilu –, ki bi bili zanimivi tudi za širšo javnost. V mislih imam manjše posege – klimatsko arhitekturo, edinstvene paviljone, javne plastike ipd., ki bi privlačile obiskovalce, a tudi bistveno izboljšale kvaliteto bivanja za vsakodnevne uporabnike prostora.
A zaradi načina izbora izvajalcev so bile manjše, mlajše, bolj eksperimentalne in sveže avtorske skupine avtomatsko izključene iz možnega izbora.
Gostje, ki bodo prišli na dogodke Evropske prestolnice kulture in se bodo v somestju zadržali še malo dlje, bodo šli na sprehod, na kosilo, do prenočišča, po nakupih … tudi v oba centra mest.
V italijanski Gorici se pripravljajo na prihod novih obiskovalcev tako, da mesto olepšujejo. Spremljamo lahko več gradbišč prenov v centru mesta: prenavlja se palača Paternolli na glavnem trgu, vogalna stavba na Via dell’Arcivescovado, pred vstopom na Travnik, ima novo fasado, glavni mestni park Giardini pubblici di Gorizia prenavljajo isti avtorji, ki so nedavno uredili okolico goriškega gradu. Nedavno so v mestu prenovili več ulic in trgov, kot so Raštel (glavna trgovska ulica), trg San Rocco in trg pred goriško stolnico. Tlak od sinagoge skoraj do železniške postaje je usklajen, robniki in pločniki so večinoma poenoteni. Ti projekti niso brez težav in zapletov, a vendar vodijo k lepšemu izgledu mesta. So investicija v mesto in v prvi vtis, ki ga mesto napravi na obiskovalca.
Gotovo imajo v italijanski Gorici svoje velike težave, a glede urejanja mestnega središča bi nam lahko pri nekaterih stvareh bili tudi za zgled. Turist bo pri njih naletel na čedno urejeno mestno središče, z lepimi fasadami, lepimi trgi in parki.
Tudi v Novi Gorici bi lahko izboljšali precej javnih prostorov, da bi se prebivalci in obiskovalci v njih radi zadržali. Začeli bi lahko z mestnimi zelenicami in jih pretvorili v atraktivnejše in varnejše parke z urejenimi dostopi, vsebinami, urbano opremo … Primer je park pri kipu Franceta Bevka, do katerega z istoimenskega trga že nekaj let vodijo začasne stopnice, zbite iz lesenih desk. Kot novo mesto bi lahko kakšno večjo prazno fasado namenili na stenske poslikave, lahko bi se zavzeli za očiščenje centra velikih reklamnih tabel ipd.
Sicer bomo leta 2025 lahko rekli le, da Nova Gorica »je, kot je«, imamo pa lep nov tlak na Trgu Evrope. Zdi se, da je modus operandi Nove Gorice beg od mesta, nekoč stran od Ravnikarjeve Magistrale, v tem primeru pa iz centra na Trg Evrope – pa mora to biti tudi njegova usoda?
Izbor Trga Evrope za centralne dogodke EPK je dejstvo; morda bo ta prostor postal zanimiv na nek povsem nov način, ki si ga je trenutno še težko predstavljati in ki ne bo vezan na karakterja Nove Gorice ali Gorice. A vseeno obstaja upanje, da bo kultura vendarle imela naboj, da vsaj malo spremeni tudi mesto.
Napisala: Eva Sušnik
Naslovna slika: Vizualizacija iz idejnega projekta biroja Ravnikar Potokar in sodelavcev. Ureditev trga je del ureditve širšega območja EPK, kamor sodijo tudi parkirišča, podhod pod tiri (pripravlja biro Sadar+Vuga) ter prenova skladišč in nekaterih okoliških objektov.
[1]Kultura kot ustvarjalka mesta, pogovor ob razstavi Pojutrišnjem je mimo, zgodil pa se bo včeraj v okviru Muzeja Marka Breclja. Dogodek je organiziral Zavod Magistrala v sodelovanju z Društvom humanistov Goriške (Festival Mesto knjige). Gostje so bili Arijana Markučič Brecelj, Peter Tomaž Dobrila, Janez Leban, Ivan Šarar, moderiral je Miha Kosovel.
Prispevek je del serije »Nova Gorica 2025«, ki tematizira prostorski razvoj Nove Gorice. Serijo v kritičnem obdobju priprave na projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z uredništvom revije Outsider ureja arhitektka Eva Sušnik.
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
