V dunajskem Muzeju uporabnih umetnosti (MAK) je med 15.6. in 2.10. 2016 razstava del Friedricha Kieslerja (1890-1965). Njegov raznolik opus še danes inspirira sodobne arhitekte, scenografe, oblikovalce in umetnike. Razstava v MAK z naslovovm Life Visions (Vizije življenja) reflektira ponovno aktualnost Kieslerjeve konceptualne in holistične filozofije.
Rojen je bil 22.9.1890 v ukrainskem mestu Czernowitz, delu takratne Avstroogrske. Študiral je na Dunaju, na TU in Akademiji. Študija ni končal. V tem času so na njegov umetniški in teoretski razvoj vplivali Otto Wagner, Josef Hoffmann, Adolf Loos in ideja o Gesamtkunstwerku (celostnem umetniškem delu). V dunajskih letih je pogosto sodeloval pri gledaliških scenah. Leta 1925 ga je Hoffman povabil k avstrijski gledališki sekciji, ki se je predstavila na veliki pariški razstavi. Oblikoval je Raumstadt (Prostorsko mesto), kot vizijo lebdečih mest prihodnosti. (Objekt je na razstavi rekonstruiran).
Leto za tem je oblikoval evropski del na mednarodni gledališki razstavi v New Yourku in zapustil Dunaj. Do konca življenja je živel v New Yorku.
Leta 1930 je prejel diplomo za arhitekturo Državne univerze New York. Ustanovil je biro Planners Institute Inc.
V naslednjem desetletju je intenzivno sodeloval pri gledaliških in galerijskih projektih. Oblikoval je tudi več kosov pohištva. Leta 1937 je na Šoli za arhitekturo Univerze Columbia ustanovil Laboratorij za oblikovalske korelacije. Intenzivno se je osredotoči na teorijo korealizma.
Leta 1942 je na povabilo Peggy Guggenheim razvil povsem nove metode prezentacije objektov v njeni novi galeriji Art of This Century. Leta 1947 je objavil v reviji L’Architecture d’Aujourd’hui “Manifeste du Correalisme.”
Leta 1950 je prvič predstavil model Neskončne hiše (Endless house). Sedem let kasneje je, skupaj s partnerjem Armandom Bartosom, kot Kiesler in Bartos arhitekti, pričel načrtovati Shrine of the Book (Tempelj knjige) v Jeruzalemu. Leta 1960 je predstavil veliki model Neskončne hiše.
V ’50-ih in ’60-ih je ustvaril serijo risb in slik pod naslovom Galaxies.
1963 je umrla njegova žena Stefi Keisler. Leto za tem je doživel srčni infarkt in se po tem poročil z Lillian Olinsey.
Tempelj knjige je bil aprila 1965 slavnostno odprt. Friderich Kiesler je 27.12. istega leta v New Yorku umrl.
Raztava v MAK predstavlja Kieslerjevo transdisciplinarno delo v slikarstvu in kiparstvu, arhitekturi in oblikovanju, gledališču in filmu. Prikaže njegove revolucionarne zamisli o predstavitvah umetniških del in dela iz serije Galaxies.
Prostorsko mesto, 1925
Art of This Century, pogled v Abstraktno galerijo, New York, 1942,
Art of This Century, model Nadrealistične galerije 1:3, rekonstrukcija 1989
Art of This Century, Študija pritrditve slik in sistema osvetljave, New York, 1942,
Tempelj knjige (Shrine of Book), Jeruzalem, 1965
Model Neskončne hiše (Endless House), New York, 1959,
Neskončna hiša, 1960
Pripravil: Matevž Granda
