Sedim na zidu za spomenikom, ob zahodnem robu Trga republike. Ne zahajam pogosto na ta kraj, tudi sicer se mi zdi precej zapuščen. Kar me pravzaprav ne moti. Nekateri prostori obstajajo kot krajine ustvarjalčevega duha in že zgolj njihov obstoj, četudi ne bi izpolnjeval nikakršnih programskih, funkcionalnih ali družbenih zahtev, je dovolj. Prostori s tako … Nadaljujte z branjem Matjaž Bolčina: Ob robu trga