Sprehod po nacionalnih paviljonih beneškega bienala ima (ne glede na pomisleke nekaterih o morebitni preživetosti tovrstnega okvira) svoj čar. Malo spominja na pregovorno bonboniero: nikoli ne veš, kaj boš dobil. Pristopi se – kot nasploh velja za bienale – zelo razlikujejo, od bolj ali manj predvidljivih predstavitev najbolj prodornih arhitekturnih projektov izbrane države do bolj … Nadaljujte z branjem Recenzija: Paviljon v Benetkah, Skupno v skupnosti