Znano je, da lahko smiselna raba dnevne svetlobe v stavbah prihrani energijo in poveča produktivnost na delovnem mestu. Kljub temu pa je, vsaj po mojem mnenju, najbolj prepričljiv argument za rabo dnevne svetlobe v stavbah njen dolgoročen blagodejen vpliv na človeško zdravje in dobro počutje. Znanost še danes ni do potankosti opredelila vseh pozitivnih učinkov naravne svetlobe, a verjamem, da je izpostavljenost dnevni svetlobi temeljna potreba, ki si jo delimo vsi ljudje. Odgovornost nas kot strokovnjakov s področja gradbene industrije je, da zagotavljamo uporabnikom naših zgradb dovolj možnosti za ustrezen stik z njo.

Zdi se, da tehnologija vpliva na prav vsak aspekt naših življenj, in naš odnos do dnevne svetlobe pri tem ni izjema. V severnoevropskem kontekstu je verjetno najbolj izrazit tehnološki napredek, povezan z dnevno osvetlitvijo, kontinuirano izboljševanje toplotne učinkovitosti zasteklitve. Priča smo postopnemu zaostrovanju predpisov s področja energetike in skoraj gotovo je, da se bo ta trend nadaljeval. Do danes so se zahtevane izboljšave povečini osredotočale na zmanjševanje energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje: industrija se je na to odzvala z debelejšimi stenami, manjšimi okni, globljimi talnimi ploščami in uporabo refleksivnih premazov. Takšne prakse pa kljub svoji učinkovitosti pri varčevanju z energijo vplivajo na zmanjševanje dostopa dnevne svetlobe v prostor. Bistveno je, da se tehnologije zasteklitve dalje razvijajo tako, da zmanjšana površina oken in stekla z osiromašeno prepustnostjo svetlobe ne bo več najprivlačnejša strategija v želji po varčevanju z energijo.

Če se bomo kdaj zavedli polnega potenciala dnevne svetlobe, le raba napredne tehnologije ne bo dovolj. Ponovno se bomo morali poglobiti v pretekle načine gradnje ne samo posameznih stavb, temveč tudi mest. Pred letom 1970 je bilo zagotavljanje kakovostne dnevne svetlobe bistveno za arhitekte, pa tudi za urbaniste. V preteklem stoletju pa smo se začeli bolj in bolj zanašati na umetno osvetlitev, kar je industriji omogočilo, da je pred dnevno svetlobo začela dajati prednost celo vrsto kriterijev. Še en specifičen izziv za dostop do dnevne svetlobe je večanje gostote urbane zazidave. Če naj bi si naravna svetloba ponovno zagotovila svoj status vrednote na današnjem trgu, je morda najpomembnejše, da znanstveni raziskovalci jasneje opredelijo blagodejne učinke dnevne svetlobe na zdravje, produktivnost in okolje.

Da lahko dnevna svetloba izboljša naše življenje, je dejstvo, na katerega večina od nas morda niti ne pomisli. Kot pri drugih pomembnih temah je ozaveščanje ljudi o pomembnosti naravne svetlobe ključno. Tudi oblikovalci in načrtovalci se morajo seveda zavedati, kako njihove oblikovalske odločitve vplivajo na dnevno svetlobo. Orodja, s katerimi lahko preverimo osvetljenost, postajajo vedno bolj dosegljiva in nam lahko pomagajo pri premisleku o tem. Tudi vloga zakonodaje je izjemno pomembna. Kljub temu pa so uporabniki stavb tisti, ki lahko z večjo ozaveščenostjo ne samo sprožijo spremembe, temveč imajo od njih lahko tudi največ koristi.

 

Besedilo: Paul Rogers

 

 

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja