Arhitektura d.o.o. : Hiša za oblikovalko keramike

Skozi dolgoletno prakso Arhitekture, ateljeja za urbanizem in arhitekturo, bi zlahka potegnili rdečo nit in prepoznali posamezne ključne metode, ki jih atelje uporablja ob snovanju novogradenj. Tudi nova Hiša za oblikovalko keramike od teh ne odstopa. V njeni zasnovi takoj prepoznamo značilno »roko« njenih arhitektov: betonsko belino, jasnost in funkcionalnost tlorisa, velike steklene površine, in…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Hiša za lenobo

»Ne početi ničesar je najtežja stvar na svetu,« je zapisal Oscar Wilde. Morda je hotel svoji dobi, ki je bila obsedena z delavnostjo in produktivnostjo, vreči še eno rokavico v obraz. Pisatelj se je navsezadnje preživljal ravno s smešenjem konvencij pozne viktorijanske družbe. Po drugi strani pa stavek nima Wildovega običajnega značaja briljantnega paradoksa –…

Nadaljuj z branjem

Razpis za delovno mesto: arhitektura/publicistika

Je arhitektura vaša strast, umetnost vaša ljubezen in tehnika racionalna izbira? Sodelujmo! Delo obsega: pisanje prispevkov o aktualni arhitekturni produkciji za spletno stran outsider.si, pisanje poglobljenih tematskih prispevkov, povezanih z urejanjem prostora, aktivno spremljanje in udeležba na prireditvah, povezanih z arhitekturo in urejanjem prostora v Sloveniji in v tujini, pisanje recenzij in kritik s področij,…

Nadaljuj z branjem

Živa Pečenko: Bogastvo kraške botanike

Botanični vrtovi so poseben tip vrtno-arhitekturne dediščine in so osnovno namenjeni urejenemu, sistematičnemu pregledu čim večjega števila rastlinskih vrst za študijske namene. Običajno so oblikovani tako, da ponazorijo več različnih tipov rastišč in ustrezno zbirko rastlinskih vrst, npr. suho skalnato rastišče, mokrišče, odprt prostor in senčno rastišče. V Sloveniji je ohranjenih kar nekaj botaničnih vrtov…

Nadaljuj z branjem

Evgen Bavčar: Pismo

Odlomek besedila, objavljenega v 7. številki revije Outsider, tematsko posvečene lepoti (september 2017). Uredila Tinka B. Prekovič. … Sprašujete me o mojem odnosu do nevidnega! To je eno najlepših, a tudi najtežjih vprašanj, ki jih lahko zastavimo nekomu in seveda tudi meni, saj se s tem ukvarjam že celo življenje. Zadnja leta to še toliko…

Nadaljuj z branjem

Andreja Molan, Nives Otaševič, Klemen Žibert: En betonski most

Članek je nastal v okviru iniciative o ohranitvi lesenega mostu v Brodu pri Podbočju pod prsti študentov in diplomantov arhitekture ter krajinske arhitekture. Objavljeno brez posegov v besedilo. Identiteto kraja narekujejo prvine v prostoru, zlasti tiste, ki so rezultat človekovega ustvarjanja. Identiteto torej narekujejo tudi mostovi. Kakšen most, takšen kraj. Sodoben most, sodoben kraj. Star…

Nadaljuj z branjem

AKSL arhitekti: Hotel Grand Koper

70-letna zgodovina koprskega hotela zaznamuje podobo starega mesta ob Pristaniški ulici. Lokacija ob marini in tržnici predstavlja urbano dominanto v izrazito dejavni točki prostora. Notranjost Hotela Grand Koper, zapuščine arhitekta Eda Mihevca in njegove asistentke Olge Rusanove, so v sodelovanju z industrijskim oblikovalcem Davidom Tavčarjem prenovili AKSL arhitekti: »Prenove smo se lotili z vsem razpoložljivim…

Nadaljuj z branjem

Outsiderjev ulični festival pogovorov in idej: Trafika ob sončnem zahodu

Trafika je končno dobila svoj električni priključek! Povezan je na javno razsvetljavo. Ko se v mestu prižgejo luči, elektriko po novem dobi tudi Plečnikova trafika na Vegovi. In začne se ulični pogovorni festival Trafika ob sončnem zahodu. Srečevali se bomo s sogovorniki iz sveta arhitekture, umetnosti in medijev. Skupni imenovalec vseh srečanj bo prostor – tudi naši…

Nadaljuj z branjem

Trafika #03

V trafiki na Vegovi od 30. junija dalje že na voljo 3. številka časopisnega lista Trafika! Odprto: ponedeljek – petek: 15.00 – 20.00 sobota: 10.00 – 13.00 Dobrodošli! Ustvarjalci: Hana Ostan Ožbolt, Johann König, Bojana Leskovar, Meta Hočevar, Matevž Tomšič, Petra Lesjak Tušek, Lara Paukovič, Bogomir Štefanič, Anja Intihar, Daniel Puntas Bernet, Taja Topolovec, Kozma Ahačič,…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Kot rodovi ptic

Potem ko je spomladi zaživel nov nakupovalni center v Šiški, v prestolnici že gradijo novega. Na spletni strani napovedanega projekta so zapisali: »Posodobljena Supernova Ljubljana Rudnik bo obiskovalcu zagotovila nepozabno izkušnjo prijetnega in sproščenega nakupovanja po meri sodobnega človeka.« Čeprav so obeti novih delovnih mest mamljivi, gradnja velike parkirne hiše pa bi ob primernem javnem…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neutrudni čistilci dediščine

Pred sto leti smo dediščino razumeli drugače, kot jo danes. Pred sto leti so v skrbno kurirano in ljubosumno čuvano bisago arhitekturne dediščine sodili samo tisti vrhunski spomeniki pretežno cerkvene arhitekture, s katerimi naj bi se lahko vsaj približno primerjali s kanonom (zahodno)evropskih umetnostnozgodovinskih slogov. Mednje so sodile ambicioznejše gotske in baročne cerkve (skrite romanske…

Nadaljuj z branjem

Poletna šola Krater: Javno vodstvo po biomaterialih

Po skoraj dveh tednih se je zaključila Poletna šola Krater, na kateri so se oblikovalci in arhitekti ukvarjali z razvojem novih materialov iz lokalnih bioloških odpadkov. Ustvarjalni laboratorij v gradbeni jami, kjer začasno obratujeta lesna in papirna delavnica ter laboratorij za gojenje gob, je 12 udeležencem_kam poletne šole omogočil eksperimentiranje z lokalnimi surovinami, načrtovanje novih…

Nadaljuj z branjem

Kosi in partnerji: pisarne XLAB

Dobra zasnova arhitekturnega oblikovanja in učinkoviti koncepti pisarniške tipologije predstavljajo veliko prednost zdravega, produktivnega delovnega okolja. V Ljubljani so arhitekti Kosi in partnerji prenovili pisarniške prostore podjetja XLAB, ki deluje na področju informacijske tehnologije. Pred prenovo so pisarne, nizane krožno okoli komunikacijskega, servisnega jedra, delovale kot zaprte, strogo ločene enote, ki jih je povezovala le…

Nadaljuj z branjem

Andrej Bernik, Fieldwork: Gozd namesto parkirišča

Arhitekt Andrej Bernik je 9. semester študija na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo nadaljeval v Parizu, v okviru izmenjave Erasmus. Tam je diplomiral, čez nekaj let pa skupaj s partnerjem Marcosom Da Silvo v Parizu odprl arhitekturni studio Fieldwork. Njihova glavna raziskovalna tema so temperatura, vlaga; klimatske razmere v prostoru in kako jih lahko vpletemo v…

Nadaljuj z branjem

Gašper Fabijan: Štirje monoliti v pokrajini

Stavba je masivna in ekspresivna. Štirje okrepljeni vogali v polni meri izrabljajo interpretativne in strukturne možnosti gradnje iz zemlje. Rezultat so štiri vogalne enote različnih dimenzij in oblik, v katere so umeščene specifične in servisne funkcije bivanja, med njimi pa je velik, zastekljen osrednji bivalni prostor z zalivi, od koder so dostopne vogalne enote. Gre…

Nadaljuj z branjem

Maximillian Nowotka, Maria Betina Rincón: Hiša Archipielago

Hiša je zasnovana kot kompozicija treh majhnih razgibanih volumnov, ki z medsebojnimi razmerji oblikujejo ambientalno zanimive notranje in zunanje prostore. Zasnova se igra s prehajanji med različnimi ravnmi odprtosti in osvetljenosti. Celota je z različnimi volumni in strešinami razgibana in dosledno dodelana. Trije sestavni deli delujejo kot celota, ki pa obenem sledi logiki gradnje domačije…

Nadaljuj z branjem

Matteo Meschiari, Alessandro Fontanella: Doživetje v gozdu

Elaborat predstavlja idejo vkopane hiše, ki sloni na štirih masivnih vogalih, na katerih počiva lesena plošča – streha. S poglobitvijo je zmanjšana zunanja pojavnost hiše. Bivalni prostor je umeščen med manjše servisne volumne v vogalih, ki pa kljub svoji preprosti zasnovi ne izrabljajo volumenskih in ambientalnih možnosti gradnje iz zemlje. Projekt je dobro predstavljen in…

Nadaljuj z branjem

Frans Meilholm Christiansen: Dve hiši z enim dimnikom

Projekt je sestavljen iz dveh dvokapnih volumnov. Povezuje ju dimnik, ki je tudi simbolno središče in povezava obeh volumnov; izraža arhaično umestitev ognjišča kot elementa, ki pomeni središče hiše. Konceptualno preigrava motive prehajanja med zunanjostjo in notranjostjo. Projekt nakazuje premišljen konstrukcijski in oblikovni sistem, ki kombinira lesene nosilce in uporabljeno zemljo. Žirija pa ugotavlja, da…

Nadaljuj z branjem