Slovenska trideseta leta dvajsetega stoletja so imela mnogo obrazov. Navadno se med sabo izključujejo. Leta gospodarske krize in hude bede; obdobje politične diktature; prvi obrisi ideoloških konfliktov, ki se bodo kmalu razmahnili v svetovni vojni. Eden izmed njih pa je tudi izbruh nove urbane samozavesti, ki se ne naslanja več na preteklost. Namesto tega zre…
Nadaljuj z branjem
Kambrina zgodovina se je začela okoli leta 1600, ko so na živi kraški skali v vasi Pliskovica postavili majhen kmečki hlev, in je skoraj štiri stoletja valovala v umirjenem ritmu sonca in burje, ki sta izostrila njegove kamnite poteze. Leta 2018 pa se je za Kambro začelo novo poglavje: investitorica Vilma Penko je hišico v…
Nadaljuj z branjem
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjem
Pravzaprav živimo v globalno arhitekturno siromašni dobi, v kateri so stara pravila igre upehana, odvečna, netrajnostna in naravnost rečeno škodljiva. Kljub temu so vedno znova ponovljena, njihov tempo pa je še stopnjevan: količina ulitega betona v hitro rastočih mestih je obratno sorazmerna z miselnim naporom, ki je potreben, da bi na novo zastavili naloge arhitekture…
Nadaljuj z branjem
Spoznajte nov biro na slovenski arhitekturni sceni: to je od-do arhitektura. Mlada arhitekta, ki stojita za novo znamko, pri Outsiderju debitirata z notranjo opremo Stanovanja LC. Bi tudi vi imeli stanovanje, ki se z opremo prilagaja vašemu počutju? Za to ne potrebujete divjih tehnoloških rešitev, le dva arhitekta, ki si upata poseči po najpreprostejših rešitvah…
Nadaljuj z branjem
Kot diplomant arhitekture se podaš v svet s prepričanjem, da bodo dobri arhitekti prišli do posla in da obstaja odprti trg arhitekturnih idej, ki bo poskrbel, da bo temu tako. Ali ta trg dejansko obstaja? Ali obstaja kakšna korelacija med tem, kako produkcijo arhitekta ocenjuje družba in tem, koliko posla bo ta arhitekt imel? Ali…
Nadaljuj z branjem
Kjer smo lahko skupaj Hiše se lahko organsko spreminjajo skupaj s svojimi prebivalci. Včasih je to pomenilo, da so ob naraščaju hiši dodali prizidek za »ta mlade«. Danes to pomeni, da je treba razmisliti o uporabi prevelikih hiš z neštetimi zidanimi dodatki, garažami in verandami ter jih prilagoditi potrebam sodobnih družin. Člani biroja Nava arhitekti…
Nadaljuj z branjem
Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…
Nadaljuj z branjem
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…
Nadaljuj z branjem
Arhitekt votlin, velikih 100 m2 Pogovarjala se je: Janja Brodar Boštjan Debelak je arhitekt, ki že dobrih petindvajset hodi popolnoma samosvojo pot. Ob prelomu tisočletja je bil nominiran za Plečnikovo priznanje, istega leta je za hišo Peglezen na hribu prejel častno priznanje za najboljši stanovanjski objekt. Dela hiš(k)e, ki so za marsikaterega stanovskega kolega –…
Nadaljuj z branjem
Pred nekaj leti odprt prizidek morda najpopularnejše galerije moderne in sodobne umetnosti Tate Modern v Londonu, ki so ga zgradili po načrtih arhitektov Herzog & de Meuron, se po mojem mnenju ne bo zapisal med njuna najboljša dela. Preveč je estetskih kompromisov, dobre ideje so speljane samo na pol, povsem zamujena pa je priložnost, da…
Nadaljuj z branjem
Akademski kolegij, znan tudi kot Baragovo semenišče je stavba, ki si jo je Jože Plečnik zamislil v 40. letih prejšnjega stoletja, čeprav je sam na tem mestu predvidel cerkev po imenu Hram slave, ki bi zavzela vlogo slovenskega Panteona v Plečnikovi ideji Ljubljane kot novih Aten. Kot zapiše Andrej Hrausky v knjigi Plečnikova arhitektura v…
Nadaljuj z branjem
Stanovanje v starejši stanovanjski hiši v Šiški se je skozi tesno sodelovanje arhitektov z naročniki spremenilo v udoben dom. Tloris, ki ne ustreza več željam današnjih naročnikov, je ena od najpogostejših lastnosti, s katerimi se srečujejo arhitekti ob prenovi stanovanj starejšega datuma. Prav nič drugače ni bilo v primeru stanovanja v Šiški, ki so ga…
Nadaljuj z branjem
»Rokopisi ne gorijo,« reče Mojstru satanski Woland in mu vrne njegov rokopis, ki je izginil v ognju. Pisec literarne mojstrovine Mojster in Margareta je vedel, o čem govori. Mihail Bulgakov je sam zažgal prvi rokopis svoje knjige, preden se je sprijaznil z usodo pisatelja in svobodomisleca v strahotnih razmerah stalinističnega terorja ter začel ponovno pisati.…
Nadaljuj z branjem
Z veseljem najavljamo drugo letošnje srečanje v seriji Arhitekturni dialog, namenjeni pogovorom v prepletu arhitekture, umetnosti in tehnike. V četrtek, 25. aprila, ob 19h vas lepo vabimo v Švicarijo v ljubljanskem parku Tivoli. Z arhitektkama Marušo Zorec in Martino Tepina se bomo pogovarjali o arhitekturni zasnovi, zgodbi in izvedbi prenove kultne stavbe. Pogovoru se bo pridružila umetnica Neža…
Nadaljuj z branjem
Slovenski fotograf Matjaž Kačičnik, poročen s Koptinjo, že 13 let živi v Kairu, kjer za svetovne akademske ustanove fotografira kulturno dediščino. Največje svetovne bisere. Vmes pa raziskuje Antona Laščaka. Decembra lani je na obisku v Egiptu slovenski predsednik odprl njegovo drugo razstavo fotografij ohranjenih Laščakovih stavb, kakršne so danes, v Kairu in Aleksandriji. Matjaž Kačičnik,…
Nadaljuj z branjem
Rogaška Slatina je potrebovala poslovni inkubator, ta pa je svoje prostore dobil v novem objektu, ki sta ga zasnovala arhitekta Andrej Strehovec in Robert Potokar. Poslovni center stoji na enem od mestnih vozlišč, ob križišču, ki vodi do mestnega središča. Izjemna lokacija je ponujala priložnost za gradnjo reprezentativnega objekta, ki bi v grajenem prostoru…
Nadaljuj z branjem
Zakaj so vsi slovenski impresionisti slikali Škofjo Loko, hrib Kamnitnik v njeni bližini in pastoralno gričevje v njeni okolici? Ta del Gorenjske je pozneje zaslovel kot »slovenski Barbizon« – poimenovanje je bilo nekoliko poetično povzeto po francoski vasici, kjer so se sredi 19. stoletja zbirali realisti in zgodnji impresionisti. Polja in hribi v okolici starodavnega…
Nadaljuj z branjem
Pomen, ki ga ima naravna svetloba pri ustvarjanju arhitekture, so arhitekti poskušali ubesediti na različne načine. Za Le Corbusiera je arhitektura veličastna igra oblik, združenih s pomočjo svetlobe. F. L. Wright je menil, da je prav zaradi določene svetlobe stavba lepa. Za Renza Piana pa je svetloba najpomembnejši arhitekturni element, čeprav se hkrati zaveda, da…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
