Rakova Jelša: Od barakarskega naselja do predmestne idile

Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana…

Nadaljuj z branjem

SoNo Arhitekti: Vila Gradaška

Nov, nadstandarden večstanovanjski objekt SoNo Arhitektov se ponaša s serijo pogledov na ljubljanske vedute in izjemno lokacijo na samem robu mestnega središča. Pri Vili Gradaški gre pravzaprav za dva večstanovanjska objekta, ki pa ju med sabo povezuje zunanje stopniščno jedro. Stanovanja so, kot bi glede na lokacijo in zasnovo pričakovali, nadstandardna – v objektu se…

Nadaljuj z branjem

Michael Rakowitz, pripovednik materialnega

Propad in uničenje modernistične soseske Pruitt-Igoe je verjetno najbolj zlajnana moralka postmodernizma: točka, ko naj bi bila modernistična načela načrtovanja (tako sosesk kot socialne države) dokončno diskreditirana. Ikonične fotografije rušenja ogromnega rasno segregiranega kompleksa v St. Luisu, ki ga je zasnoval arhitekt Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku Minoru Yamasaki (še ena zgradba z ikonično…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Hočemo visoke stropove

Adolf Loos je bil celotno življenje obseden z racionalizacijo. Zgodovino je videl kot prepočasno, a nezaustavljivo čiščenje vsega odvečnega. Ker je nekaj let ob koncu devetnajstega stoletja preživel v naprednih Združenih državah, nato pa se je vrnil v domačo in zaostalo Avstro-Ogrsko, je svojo vlogo še bolj kot v arhitekturni praksi videl v izobraževanju bivanjsko…

Nadaljuj z branjem

Portret mesta: Istanbul

Pazi, pada! Prva stvar, ki pade v oči, ko stopiš z avtobusa, ki te pripelje z letališča tik ob Taksim – glavni mestni trg modernega Istanbula, je gromozanska gradbena jama. Monumentalna praznina v mestu, kjer so te prava redkost. Na skrajnem desnem robu na pol dokončana skeletna, betonska konstrukcija, drugje vsaj nekaj deset metrov globoka…

Nadaljuj z branjem

Na napačni strani zidu

Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…

Nadaljuj z branjem

Politike, znanje in arhitektura: slovenski paviljon v Benetkah 2020

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je objavil poziv za oddajo projektov za predstavitev v Slovenskem paviljonu na  17. mednarodni razstavi arhitekture – La Biennale di Venezia 2020, ki bo trajal od 23. maja do 29. novembra 2020. Namen poziva je izbor projekta in projektne skupine, ki bo zasnovala, oblikovala in izvedla Slovenski paviljon…

Nadaljuj z branjem

Ira Zorko: Hiša Lahovna

Včasih so stvari tako preproste, da ne potrebujejo dodatne razlage. Včasih arhitektura govori sama zase: tako kot hiša Lahovna, ki jo je v skladu z željami naročnikov zasnoval arhitekt Ira Zorko. Lastniki so na hišo izjemno ponosni in v njej radi živijo, zgodbo hiše pa tudi najbolje poznajo. O njej so ljubeznivo zapisali: »Želja in…

Nadaljuj z branjem

Gaja Golob: Kako ŠE lahko Fakulteta za arhitekturo prispeva k izboljšanju stanja arhitektov na trgu dela?

Končno smo spregovorili o problemih slovenske arhitekturne stroke. Ne le to, uspeli smo natančno definirati njihove parametre in začrtati protiukrepe. Ne smemo pa pozabiti, kje se je ta pogovor začel – s tistim anonimnim pismom izkoriščanih in jeznih študentov arhitekture. Za poslednji komentar se je morda vredno vrniti tja, kjer se je vse začelo. Ugotovili…

Nadaljuj z branjem

Bauhaus: Sto let lovorik in dilem

Letos mineva sto let od ustanovitve osrednje oblikovalske in arhitekturne ikone dvajsetega stoletja – šole Bauhaus. 12. aprila 1919 jo je v Weimarju med še svežimi ruševinami nemškega poraza v prvi svetovni vojni ustanovil Walter Gropius. Razpuščena je bila kmalu po prihodu nacistov na oblast leta 1933. Bauhaus in Weimarska republika si delita letnici rojstva…

Nadaljuj z branjem

Ajda Bračič: Umetnost na trgu

Pretekli četrtek in petek, v zadnjih dneh maja, je v mariborskem Centru za kreativnost potekal dvodnevni dogodek z zgovornim naslovom Art for Sale, ki ga je v sodelovanju s CzK pripravila Umetnostna galerija Maribor. Kot so zapisali organizatorji, je dogodek »prvič v Sloveniji na enem mestu zbral pomembne regionalne akterje s področja zbiranja, prodaje in…

Nadaljuj z branjem