Nekoč so dvokapne hiše manjšega merila zaznamovale podeželsko pokrajino, ta kvalitetna plast pa se v zadnjih desetletjih žal izgublja. Nadomešča jih večja gradnja, ki v merilu in po obliki preglasi skromno arhitekturo, ki so jo nekoč gradili stavbarski mojstri, vasi pa so po videzu vedno bolj heterogene. V biroju ARREA so prepoznali vrednost preproste podeželske hiše in se na naročnikovo željo, da bi na parceli zgradili novo in večjo hišo, raje odzvali s predlogom, da hiško ohranijo in jo povečajo z novim lesenim prizidkom.
Na celotni kontekst naselja, ki obsega kmetije in preproste vaške hišice, strnjene okoli cerkve, so se navezali z enotno, podolgovato streho. Ta je ključni arhitekturni element, ki služi tudi temu, da obstoječo hišo in nov leseni del poveže v celovito potezo. Prostore v obstoječem delu zaznamujejo beli masivni zidovi z oboki in manjšimi okni, v novem delu pa imajo prostori zračen in odprt značaj. V naraven, umirjen ambient hiše vodi na novo dodani hodnik, ki se na obstoječo hišo naveže po severni stranici in staro in novo povezuje v funkcionalno, krožno celoto. Kontinuiran hodnik z odprtim iztekom po celotni severni stranici povezuje pohištveni element.
V starejši del hiše je umeščena kuhinja z jedilnico. Novi prizidek iz lesene skeletne konstrukcije je deloma pritličen, deloma dvonadstropen. Njegov »javni« del z dnevnim prostorom se naveže na nivo pritličja starejšega dela, »zasebni« s spalnicami pa se z zamikom pol etaže od nivoja nekoliko odmakne in tako zagotovi zasebnejši prostor, kjer sta spalnici umeščeni ena nad drugo. Skupni del hiše dopolnjuje manjši delovni kotiček v galeriji, prek katere se po celoti razteza dvokapnica, vidna tudi z notranje strani.
Obstoječe, dotrajane zidove je bilo treba utrditi z injektiranjem, za tem pa so jih ometali z glinenimi ometi. Na novo prizidani del je iz lesene skeletne konstrukcije, izolirane s celulozo, obdane z macesnovo fasado. Novo leseno ostrešje je izolirano z izolacijo iz lesnih vlaken in opažem iz neobdelanih lesenih desk.
Prenova stare hiše in njeno vključevanje v novo celoto bivalnemu prostoru doda, preprosto, veliko. Starejše hiše so lahko prepoznane kot omejitev pri zagotavljanju potrebnih bivalnih prostorov, zaradi tega so tudi velikokrat izbrisane iz pokrajine. Če pa njihovo vrednost prepoznamo in uporabimo, lahko pride do čudovitega prepleta stare in nove substance, ki skupaj ustvarjata neponovljivo prostorsko kompozicijo.
Ime projekta: HIŠKA GLINCE
Avtor projekta: Maruša Zorec, Tadej Bolta, Martina Tepina
Investitor: zasebni
Lokacija: Glince pri Ljubljani
Foto: Tadej Bolta, Maruša Zorec (jedilnica)
Leto načrtovanja: 2017 – 2019
Leto izvedbe: 2020- 2022
Površine: 102 m²
Projektanti:
Gradbene konstrukcije: Alan Sodnik
Elektro instalacije: PRO-ELEKT
Strojne napeljave: KLIMATERM
Izvajalci:
novi del objekta in lesena konstrukcija: SPOTES – Mitja Lamovšek
ometi, izolacija: Gnezdo, sonaravna gradnja
pohištvo: mizarstvo Šterk
nova okna: mizarstvo Willi Dolinar
stara okna: mizarstvo Dobrina
Napisala: Nina Dolar
