Matevž Granda: Moj obračun z modernizmom

Začel bom pri vila blokih. Ti so danes najpogostejša tipologija stanovanjske gradnje. Vila blok je na prvi pogled idealna rešitev nepremičninskih sanj: stanovanje v mestu, a hkrati sredi zelenja. Vila blok je hibrid med večstanovanjskim objektom in samostoječo hišo sredi vrta. V svojem imenu združuje to, kar bi si želel vsak: vilo, simbol prestižnega udobja,…

Nadaljuj z branjem

Alenka Korenjak: Tla

Nedeljski sprehod od Tromostovja proti obronkom Ljubljanskega barja je prve pomladne dni kar prijeten in tudi precej pester. Od Trnovega se proti jugu srečujemo s široko paleto stavbnih tipologij, z večstanovanjskimi, vrstnimi, enodružinskimi hišami, industrijskimi objekti, ruševinami, prelepimi vrtovi, zanemarjenimi zemljišči, ograjami vseh vrst, prizidki vseh vrst, urejenimi pločniki, neurejenimi bankinami, prekrasnimi drevesi, manjkajočimi mostovi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: 1821 in začetek »najlepšega mesta«

Pred dvesto leti je Ljubljana prvič (in verjetno zadnjič) za nekaj mesecev postala diplomatsko in družabno svetovno središče. Januarja 1821 so malo provincialno mesto na Kranjskem preplavili visoki obiskovalci: dva cesarja, kralj, vojvode, diplomati, visoko plemstvo in bančniki, z njimi pa so prišle stotine služabnikov, vojakov, kuharjev in glasbenikov. Povod za zborovanje evropskih sil je…

Nadaljuj z branjem

Živa Pečenko: Kateri park bi raje obiskali?

Levo je park Martina Krpana v Domžalah (avtorica fotografije: Nina Rogelja). Desno je pariški park Chemin de l’Ile (vir fotografije: Landezine). Pariški park je resnično bogat s krajinskimi motivi in omogoča uporabo vsem družbenim skupinam. S pojavom pandemije virusa Covid-19 in njenimi posledicami na vsakodnevno življenje, smo v preteklem letu na novo odkrili pomen javnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Mesto heroj

V času fevdalnih gospodov, tlačanstva in brezprizivnih avtoritet cerkvene in kraljeve oblasti je veljalo, da mestni zrak osvobaja. Srednjeveški ljudje so s tem hoteli povedati, da mesto ni samo stvar gostote, infrastrukture ali tradicije, ampak predvsem stvar svobode. Ljudje, ki so bili na podeželju vezani na zemljo in niso poznali osebne svobode, so v mestih…

Nadaljuj z branjem

Mika Cimolini: V kakšno realnost se bomo zbudili, če bodo poslanci podprli GZ-1?

Vsi občudujemo urejeno grajeno okolje, urejene ulice, trge, stavbe in parke. Urejeno okolje izraža našo nacionalno in kulturno identiteto, ki jo razkazujemo tudi na razglednicah in turističnih promocijah.  Vendar pa lepo in urejeno okolje ni samoumevno in je v veliki meri odvisno od sistema urejanja prostora. Le arhitekti, krajinski arhitekti in urbanisti smo usposobljeni za…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Ujeta dediščina

Med slovenskimi kulturniki velja gospodarstvo za negativno zaznamovano področje, pogosto označeno kot orodje »neoliberalizma«. Hkrati ima tudi kultura v gospodarstvu pogosto izrazito slabšalen prizvok, velja za »parazita«, ki k ničemur ne prispeva. Če bi bilo v gospodarstvu malo več kulture in v kulturi malo več gospodarstva, bi dobili ključ za trajnostni razcvet obojega. Kako lahko…

Nadaljuj z branjem

Žan Malek Petrovič: Mehurčki

Letošnje božično-novoletne praznike smo preživeli v družabnih mehurčkih, zaključenih družbah ljudi, sestavljenih iz zaupanja vrednih prijateljev ali sorodnikov, ki se strinjajo, da bodo spoštovali določena skupna pravila obnašanja, v času ko kot Damoklejev meč nad našimi glavami visi nevarnost širjenja okužbe. Družbene vezi so za ljudi zelo pomembne – tudi za naše zdravje. Nalezljive bolezni…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Beli klasicizem je treba nenehno prati

Nič se ne umaže tako hitro kot snežno belo, ravnokar oprano perilo. Podobno nobena arhitektura ni tako hvaležno platno za onečaščenje in sramotenje kot ravno anemični beli klasicizem. Washingtonski Kapitol, stavba, v katerem domujeta oba domova parlamenta Združenih držav, namreč svojo ikoničnost dolguje hollywoodskim filmom in mitom o ameriški demokraciji, ne pa kakšnim svojim posebnim…

Nadaljuj z branjem