Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Zakaj nimamo pravega »stanovanjskega sklada«?

Pravzaprav stanovanjski sklad imamo, vendar zajema zgolj 6 %[1] skupnih naseljenih stanovanjskih enot v Sloveniji. Imamo državni stanovanjski sklad (SSRS) ter občinska in ministrska sklada. Potem ko je leta 1991 stopil v veljavo stanovanjski zakon za odkup družbenih stanovanj (t. i. Jazbinškov zakon), se je število stanovanj sklada drastično znižalo. Pred uveljavitvijo tega zakona je…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Obrat od betona

Čudežen material, ki je v arhitekturi omogočil realizacijo presežkov in velikopoteznih projektov, ima tudi slabo stran. Masovna gradnja z betonom, energetsko izjemno zahtevna pridelava ter omejena možnost ponovne rabe prispevajo k podnebnim spremembam. A obstajajo tudi alternative. Beton, ki je v modernizmu omogočil razcvet in omogočil hitro urbanizacijo ogromnih področij, je v sodobni arhitekturi premalo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Ljubljana na vodi

Pravijo, da človek obrača, bog obrne. Nekaj podobnega sem pomislil, ko sem pred nekaj dnevi zasledil vest o še eni nikoli dokončani ljubljanski sagi. Pred več leti sem že pisal o Stožicah, na pol ruševini na pol gradbišču epskih razsežnosti ob ljubljanski severni obvoznici. Spet drugič sem se dotaknil napovedane (in zdaj dokončane) gradnje novih…

Nadaljuj z branjem

Primož Sturman: »Tu stvari merimo z drugačnimi merili«

Bilo je v prvem ali drugem letniku univerzitetnega študija sodobne zgodovine na tržaški univerzi, ko sem na hodniku pred predavalnico ujel drobec zanimive debate. Kolega sta namreč v pristnem tržaškem narečju razpravljala, ali je bilo nasilje jugoslovanskih partizanov maja 1945 v Trstu primerljivo oziroma opravičljivo z dvema desetletjema fašizma med obema vojnama in italijansko zasedbo…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Jezovi v slovenski kulturi

Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…

Nadaljuj z branjem

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Jazbinškov zakon #2 spomladi 2020

Jazbinškov zakon št. 2 spomladi 2020 Po hodnikih državnega zbora je slišati govorice, da bo v kratkem v parlamentarno obravnavo posredovana novela zakona o privatizaciji javnega stanovanjskega fonda, v ljudskem besednjaku tako imenovani »Jazbinškov zakon št. 2«. Odprodali bi preostali del družbenega stanovanjskega fonda različnih ministrstev, občin, občinskih stanovanjskih skladov in Stanovanjskega sklada RS. Razlog…

Nadaljuj z branjem

Blaž Šenica: Košarka, mistično in arhitektura

V zgodnjem otroštvu sem se navdušil nad košarko. Na začetku sem spremljal predvsem Olimpijo, ki je takrat domovala v meni bližnji Hali Tivoli, nato seveda tudi slovensko reprezentanco. Tako sem se kmalu navduševal nad najboljšimi igralci na svetu in tudi sam začel obiskovati treninge košarke. Trenerji so od nas zahtevali trdo delo, a o košarkarskih…

Nadaljuj z branjem

Alojz Ihan: Boj na požiralniku

Z naravoslovnega vidika je razmah medsebojnega bojevanja znotraj posamezne biološke vrste ali skupine praviloma posledica nenadnega pomanjkanja osnovnih življenjskih virov – hrane, vode, prostora, možnosti za parjenje. Biološki smisel agresivnega vzdušja znotraj skupine je odstranitev šibkejših, ki v medsebojnih spopadih propadejo ali pobegnejo; posledično se skupina zmanjša do stopnje, ki ustreza razpoložljivim virom. A znotraj…

Nadaljuj z branjem

Janja Brodar: HAMAM

Naga sem in sama in končno imam mir. Istanbul danes: razrukane nabasane ulice, turščina, angleščina, nemščina, slovenščina, gruzijščina, ribji sendviči, lokante, baklave, mujezinovo kričanje, Hasan, mačje scanje, internet, vneto grlo, prodajalci školjk, mrzel veter … It’s all gone, Pete Tong. Imam tak mir in toliko prostora, da ne vem, kam in kako naj se namestim.…

Nadaljuj z branjem

Drago Ivanuša: Reciklirani človek

Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…

Nadaljuj z branjem