Kam z vso to Dramo?

Zgodovina prihodnosti novega ljubljanskega gledališča   Slovenski kulturni prostor je nadvse bogat, pa naj gre za institucionalno ali alternativno, profesionalno ali amatersko kulturo – tu mislimo na prostor v prenesenem pomenu. Kako pa je z dejanskim, fizičnim prostorom, ki je kulturi namenjen? V Ljubljani deluje lepo število gledališč, med njimi so menda največja SNG Drama,…

Nadaljuj z branjem

Vse ali nič

Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…

Nadaljuj z branjem

Slaba šala

Pred enim letom smo navdušeni objavili rezultate natečaja za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po enem letu lahko zapišemo, da je bila vse skupaj le šala. Dozidave akademije ne bo! Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo še naprej razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni še naprej…

Nadaljuj z branjem

Oblikovanje odlikovanj

Natanko na sredi praznične decembrske sezone kuhanega vina, božičnih praznikov in novoletne dekadence imamo v naši državi enega izmed dveh osrednjih državnih praznikov. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dan po božiču, bo Predsednik republike v Predsedniški palači oziroma nekdanji stavbi deželne vlade Vojvodine Kranjske  verjetno tudi to leto podelil nekaj odlikovanj zaslužnim ženam in možem.…

Nadaljuj z branjem

Kriza in arhitektura

Se še spomnite krize? Bilo je pred komaj nekaj leti, ko so se poročila redno začenjala s statistiko nezaposlenosti in s prestrašenimi ugibanji, ali bomo v Sloveniji dobili stečajne upravitelje: trojko iz Bruslja.V arhitekturi so bili to depresivni časi, ki so pometli z večino slovenskih gradbincev, prerešetali marsikatero arhitekturno pisarno in popolnoma na novo vzpostavili…

Nadaljuj z branjem

Republika Plastika

Če družboslovje zaradi svoje ekonomske »neproduktivnosti« ne bo kmalu ukinjeno, bodo družboslovci prihodnosti lahko pri podrobnem preučevanju absurdnih političnih in kulturnih dosežkov v Republiki Sloveniji na začetku novega tisočletja odkrili prav zanimive, večinoma štiriletne krivulje. Vrhuncu ene izmed takih družbenopolitičnih krivulj se ravnokar bližamo: čez deset dni bodo lokalne volitve, ki bodo za nazaj osmislile…

Nadaljuj z branjem

Kdo se boji praznine?

Nedavna anketa Mestne občine Ljubljana o vprašanju, kaj storiti s praznino Trga Republike, se je končala z nadvse razveseljivim sklepom: kljub temu, da so se občasno pojavljali pozivi k »zapolnjenju« »neizkoriščenega« trga sredi Ljubljane s prireditvami, drevesi in klopmi, je tako med stroko kot javnostjo prevladalo mnenje, da naj praznina ostane – prazna. »Praznina« je…

Nadaljuj z branjem

Samograditeljske zgodbe

Samograditeljskih hiš se zadnja leta drži sumljiv sloves. Deloma je razumljivo, zakaj: so prevelike, neracionalne, pogosto slabo zasnovane in energetsko potratne. Zgrajene so bile za precej velike družine z ne več obstoječim življenskim slogom, danes pa v njih pogosto prebivata enen ali dva stanovalca. Predvsem pa predstavljajo osnovno gradbeno enoto slovenskega (pol)predmestja, ki se je…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Urbanizem je korupcija

V Ljubljani so ravnokar dogradili novo stavbo na vogalu Celovške ceste in Drenikove ulice. Ta lokacija je ena bolj zanimivih v Šiški. Zgoščena gradnja, historično tkivo in križišče dveh pomembnih urbanih žil so izhodišča za zanimivo in razpoznavno urbano potezo. Zahodni rob križišča ob Celovški definirajo modernistični bloki, vzhodni pa je bil doslej neizkoriščen in…

Nadaljuj z branjem

Potreba po lepoti

Ko beseda nanese na lepoto, je še danes včasih slišati, kot da gre za nekaj redkega in povsem ločenega od vsakdanjega življenja. Ljudje takrat odvrnejo pogled od sogovornika in ga, metaforično in včasih tudi dobesedno, uperijo navzgor. Glas se stiša in postane nekoliko hripav. Prava lepota da je redka in elitna; kako bi sploh lahko…

Nadaljuj z branjem

Demenca in oblikovanje prostora

Demenca je pogosto označena za epidemijo 21. stoletja, pa tudi za najdražjo bolezen. Je diagnoza, ki kot senčni dvojček sledi civilizacijskim pridobitvam zahodnega, razvitega sveta. Napredek medicine, daljša življenjska doba ter obenem  nevzdržna starostna piramida, kjer »baby boom« generacije iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni pozneje niso nadomestile primerljivo velike generacije, so ustvarili glavne…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem