Miloš Kosec: Kako podreti spomenik?

Sredi dvajsetega stoletja se je že zdelo, da so kipi zaslužnih mož brezupno zastarel način obeleževanja zgodovine in zgodovinskega spomina. Bronasta soha v uniformi ali v »umetniškem« ogrinjalu, v daljavo uprt pogled, kakšna sablja ali knjiga v roki, in pa seveda hlače – ženske so bile sprejemljive samo v obliki razgaljenih alegoričnih muz in boginj…

Nadaljuj z branjem

Kdo se boji prostega trga?

Čez nekaj dni bomo praznovali 29 let neodvisne in demokratične Republike Slovenije. Ustanovljena je bila z demonstracijami in bojem za človekove pravice, svobodo izražanja, pravice do zbiranja in do demokratičnega soupravljanja z državo – v veliki meri ravno na ulicah in trgih Ljubljane in drugih slovenskih mest. Ne takrat ne prej niso bili trgi med…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Nakupovalni center

Medtem ko se je pravkar odprl nov nakupovalni center v bližini ljubljanske obvoznice, dober kilometer naprej pa sameva velikansko gradbišče nakupovalnega centra Stožice in že deset let čaka na boljše dni, večina nakupovalnih centrov, kljub mnogim nedomiselnim zasnovam, zadnjih trideset let precej uspešno deluje. Sprejeli smo jih kot sestavni del našega urbanega okolja, pa če…

Nadaljuj z branjem

Blaž Šenica: Forenzična arhitektura

Leta 1993 je Deborah E. Lipstadt izdala knjigo Denying the Holocaust: The Growing Assault on Truth and Memory, v kateri razpravlja o zgodovini ideje zanikanja holokavsta, njenih sodobnih manifestacijah ter najbolj vidnih gibanjih in posameznikih, ki so se postavili za to idejo. Med drugim izpostavi zloglasnega angleškega zgodovinarja Davida Irvinga, znanega po antisemitskih in rasističnih…

Nadaljuj z branjem

Blaž Šenica: Življenje nikoli več ni bilo enako

Mesta so bila zaradi svojih določujočih značilnosti praviloma središča izbruhov bolezni, ki so prerasle v velike zgodovinske epidemije ali celo pandemije in se izkazale kot dejavnik družbenih sprememb, pa tudi razmislekov, poizkusov in dejanskih sprememb v načrtovanju, oblikovanju in reorganizaciji mesta samega. V 5. stoletju p.n.št. je med peloponeško vojno izbruhnila ena prvih zanesljivo dokumentiranih…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura izolacije, 4. del: Izolacija in segregacija v domači hiši

V času, ko se svet zapira v svoje domove, da bi se izognil širjenju koronavirusa, predstavljamo zgodovinske arhitekture, ki so na ta ali oni način služile izolaciji posameznikov ali skupin. Dom (ali vsaj idealno podobo doma) dojemamo kot varen prostor, kjer smo del enakopravne skupnosti in kjer so naše želje in potrebe upoštevane. Doma sprejemamo…

Nadaljuj z branjem

Ajda Bračič: Tresoča se zgodovina Ljubljane

Slovensko ozemlje po številu in moči potresov sodi med najbolj aktivna območja na svetu. Leži namreč ob južnem robu Evrazijske litosferske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden najbolj dejavnih na Zemlji. Med Afriško in Evrazijsko ploščo leži še manjša Jadranska plošča, ki jo obdajajo večje gorske verige, ki zo se dvignile…

Nadaljuj z branjem

Tomaž Krištof: Potres

Situacijo, ki smo ji priča ob pojavu koronavirusa, smo v preteklih desetletjih lahko že neštetokrat preigrali v kinodvoranah ali pred televizijskimi zasloni v filmih katastrofe (priporočam Soderberghovo Kužno nevarnost / Contagion). Videli smo, kaj pomeni prihod nove bolezni, strah pred nevidnim smrtonosnim, kaj pomeni karantena, zaprte šole, prazni javni prostori, vojska na ulicah. Videli smo…

Nadaljuj z branjem

Obrat od betona?

Čudežen material, ki je v arhitekturi omogočil realizacijo presežkov in velikopoteznih projektov, ima tudi slabo stran. Masovna gradnja z betonom, energetsko izjemno zahtevna pridelava ter omejena možnost ponovne rabe prispevajo k podnebnim spremembam. A obstajajo tudi alternative. Beton, ki je v modernizmu omogočil razcvet in omogočil hitro urbanizacijo ogromnih področij, je v sodobni arhitekturi premalo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Washington kot Skopje?

Prejšnji teden je najprej med ameriško, nato pa še med svetovno arhitekturno sceno zaokrožila vest o prihajajoči uradni arhitekturni politiki Združenih držav. V kabinetu predsednika Trumpa naj bi se pripravljala sprememba Vodilnih načel zvezne arhitekture iz leta 1962, tako da bo »klasicistični arhitekturni slog prednostni in privzeti slog za nove in prenovljene zvezne zgradbe.« Šestdeseta…

Nadaljuj z branjem