Gregor Turnšek, Finska

Gregor Turnšek se je pred nekaj leti preselil na Finsko. Je sodelavec v arhitekturnem biroju JKMM, kjer deluje na vseh področjih: od idejnih zasnov do tehničnih detajlov. Leta 2020 je vodil projekt za Guoshen Museum na Kitajskem, od leta 2018 pa vodi načrtovanje finskega paviljona za svetovno razstavo Expo v Dubaju. Finska in Slovenija imata veliko podobnosti:…

Nadaljuj z branjem

Davor Podbregar, Avstrija

Preden se posvetimo naslednjemu pogovoru na temo arhitekturne prakse v Evrope, bi želel opozoriti bralce, da pričujoča serija pogovorov ni pravna analiza gradbenih zakonodaj v EU, ampak nas zanimajo povsem praktični vidiki soočanja arhitektov z upravnimi postopki.   V kontekstu aktualnega sprejemanja nove gradbene zakonodaje v Sloveniji, želimo s temi pogovori opozoriti na dejstvo, da sta…

Nadaljuj z branjem

Boris Bežan, Španija

Objavljamo drugi pogovor iz serije primerjave zakonodaje v državah EU. Pogovarjali smo se z Borisom Bežanom, ki že več kot desetletje vodi biro BAX v Barceloni. Večji del njihovega dela je na področju kulture. Leta 2014 so zgradili Muzej Göste Serlachiusa na Finskem, leta 2015 kulturni center Lorca v Granadi v Španiji in trenutno gradijo…

Nadaljuj z branjem

Andrej Bernik, Francija

V Sloveniji se po treh letih ponovno spreminja gradbena zakonodaja. Novi predlogi odpirajo vroče polemike o vlogi inženirjev različnih strok pri projektiranju. Največji problem predlaganega zakona je v tem, da bodo po novem lahko vodje projekta kateri koli inženirji, ki so udeleženi pri projektu. Kolegom arhitektom, ki delujejo v državah EU, smo poslali kratki vprašalnik…

Nadaljuj z branjem

Manca Košir: Nekulturna dediščina vandalizma

Na koncu kostanjevega drevoreda v vrtu gradu Kazenstein v Begunjah na Gorenjskem že od poznih tridesetih let prejšnjega stoletja stojita paviljon in čajnica redovnic sester usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega. Območju, ki ga zaznamujejo stoletja turbulentnih sprememb in temačnih zgodovinskih dogajanj, je svoj pečat pridal tudi Jože Plečnik, avtor zasnove obeh paviljonov. Višje ležeči Jožamurka…

Nadaljuj z branjem

Opposite Office: Kapitolska trdnjava

Koncept demokracije zahodno političnega sistema se v zadnjem desetletju z endemično korupcijo, neustreznimi storitvami in naraščajočim nezadovoljstvom volivcev vztrajno spušča v krizo, na katero neposredno odgovarja globalni vzpon avtoritarnosti. Cikličnost skrb vzbujajočih napadov na demokratične norme, ki se uveljavljajo kot stalnica političnega prostora, se je 6. januarja 2021 udejanila z vdorom Trumpovih podpornikov v kongres…

Nadaljuj z branjem

Ira Zorko: Kruta usoda naselbinske dediščine prve polovice 20. stoletja

Uničenje trenutno grozi dvema lepima vilama ob Jamovi cesti FORMALNO PRAVNI VIDIK Mestna četrt Kolezija je enako kot sosednje območje ljubljanskega Mirja od leta 2006 pod številko EŠD 20034 zaščitena kot območje naselbinske dediščine z vilami in enodružinskimi stanovanjskimi hišami v vrtovih. Nastala je v času prve polovice 20. stoletja. Pravna in vsebinska podlaga za…

Nadaljuj z branjem

Eva Tisnikar: Virus kulture

Zdi se, kot da imajo zapuščene, degradirane ali nedokončane stavbe na slovenski obali zgolj dve možnosti: nadaljnji propad ali pa gentrifikacija v bleščeče turistične nastanitve. Obstaja morda vmesna pot? Odgovor je moč najti, če analiziramo kulturno dogajanje v zadnjih desetletjih, še posebej alternativno, ki pronicljivo zrcali družbene in prostorske dileme. Zanimanja za alternativno kulturo na…

Nadaljuj z branjem

Eva Tisnikar: Eksperiment Obala

V luči načrtovanja ponovne sodobne stanovanjske soseske v Izoli, ki naj bi, kot ostali podobni podvigi na slovenski obali, nudila ‘najvišjo kakovost bivanja’ in omogočala ‘mediteranski način preživljanja prostega časa’, je zdaj pravi čas za razmislek o tipologiji novogradenj, njihovih gospodarskih in arhitekturnih posledicah, oziroma o njihovi vlogi pri ustvarjanju okolju in ljudem prijaznega mesta.…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: »Hiša mora biti v obliki črke I Comic Sans«

Ko sem bil študent drugega letnika arhitekture, je nekdo v seminar prof. Vojteha Ravnikarja prinesel knjigo tlorisov baročnih zgradb v obliki črk abecede. Te miniaturne mojstrovine je zasnoval nemški baročni arhitekt Johann David Steingruber (1702-1787). Študentje smo se s posmehom navduševali nad palačami in iskali svojo najljubšo črko. Vse skupaj je izgledalo nekako postmodernistično, čeprav…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Nosilec za zastave

Nosilec za zastavo je skromna, uslužna, da ne rečem klečeplazna, in verjetno tudi najbolj množična državna izpostava. Vprašanje je le, ali je tudi najbolj zvesta. Nosilec za zastavo je povsod enako doma, povsod je enako neopazen in prilagodljiv. Njegovo oblikovanje je odvisno od našega stališča o političnem pragmatizmu: oblikovan je bodisi popolnoma neideološko in nevtralno…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Kolo, krizna infrastruktura

O gospodarski krizi po navadi razmišljamo s pomočjo številk: minusi na bančnih računih, rdeče krivulje borznih indeksov in alarmantne makroekonomske napovedi. Vendar pa se gospodarska kriza kaže tudi bolj oprijemljivo: najprej seveda v nižanju kvalitete bivanja, kakovosti prehrane, izobrazbe, deložacijah, nasilju in samomorih. Najdlje, pogosto še dolga leta po tem, ko je prava kriza že…

Nadaljuj z branjem