Ajda Bračič: Tresoča se zgodovina Ljubljane

Slovensko ozemlje po številu in moči potresov sodi med najbolj aktivna območja na svetu. Leži namreč ob južnem robu Evrazijske litosferske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden najbolj dejavnih na Zemlji. Med Afriško in Evrazijsko ploščo leži še manjša Jadranska plošča, ki jo obdajajo večje gorske verige, ki zo se dvignile…

Nadaljuj z branjem

Tomaž Krištof: Potres

Situacijo, ki smo ji priča ob pojavu koronavirusa, smo v preteklih desetletjih lahko že neštetokrat preigrali v kinodvoranah ali pred televizijskimi zasloni v filmih katastrofe (priporočam Soderberghovo Kužno nevarnost / Contagion). Videli smo, kaj pomeni prihod nove bolezni, strah pred nevidnim smrtonosnim, kaj pomeni karantena, zaprte šole, prazni javni prostori, vojska na ulicah. Videli smo…

Nadaljuj z branjem

Obrat od betona?

Čudežen material, ki je v arhitekturi omogočil realizacijo presežkov in velikopoteznih projektov, ima tudi slabo stran. Masovna gradnja z betonom, energetsko izjemno zahtevna pridelava ter omejena možnost ponovne rabe prispevajo k podnebnim spremembam. A obstajajo tudi alternative. Beton, ki je v modernizmu omogočil razcvet in omogočil hitro urbanizacijo ogromnih področij, je v sodobni arhitekturi premalo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Washington kot Skopje?

Prejšnji teden je najprej med ameriško, nato pa še med svetovno arhitekturno sceno zaokrožila vest o prihajajoči uradni arhitekturni politiki Združenih držav. V kabinetu predsednika Trumpa naj bi se pripravljala sprememba Vodilnih načel zvezne arhitekture iz leta 1962, tako da bo »klasicistični arhitekturni slog prednostni in privzeti slog za nove in prenovljene zvezne zgradbe.« Šestdeseta…

Nadaljuj z branjem

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…

Nadaljuj z branjem

Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,…

Nadaljuj z branjem

Lastnina in utopija v novem desetletju

Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno…

Nadaljuj z branjem

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…

Nadaljuj z branjem

Kolektivno tekmovanje

Umetniška ali arhitekturna vrednost ni nekaj objektivnega, ampak vsakokratni strokovni in družbeni dogovor. Za muzeje umetnosti, oblikovanja in arhitekture velja, da vzpostavljajo zgodovinski kanon: s selekcijo, vrednotenjem in publiciranjem določajo, katere izmed slik, kipov, stavb in drugih umetniških del so vredne ohranitve in spomina. Za nagrade in priznanja pa podobno velja, da naj bi vzpostavljale…

Nadaljuj z branjem

Zadnji dnevi stare tehnologije

Svetovno znani ameriški TV-voditelj in strastni zbiratelj motorjev in avtomobilov Jay Leno je v eni svojih oddaj izjavil, da so zadnji dnevi stare tehnologije bistveno boljši kot prvi dnevi nove tehnologije. Prav to spoznanje se nam je osebno dogodilo v letošnjem poznem poletju, ko je situacija narekovala najem električnega skiroja za hitrejše pomikanje po ljubljanskih…

Nadaljuj z branjem

Križ čez Križanke?

Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…

Nadaljuj z branjem

Blaž Šenica: Košarka, mistično in arhitektura

V zgodnjem otroštvu sem se navdušil nad košarko. Na začetku sem spremljal predvsem Olimpijo, ki je takrat domovala v meni bližnji Hali Tivoli, nato seveda tudi slovensko reprezentanco. Tako sem se kmalu navduševal nad najboljšimi igralci na svetu in tudi sam začel obiskovati treninge košarke. Trenerji so od nas zahtevali trdo delo, a o košarkarskih…

Nadaljuj z branjem