Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,…

Nadaljuj z branjem

Lastnina in utopija v novem desetletju

Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno…

Nadaljuj z branjem

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…

Nadaljuj z branjem

Kolektivno tekmovanje

Umetniška ali arhitekturna vrednost ni nekaj objektivnega, ampak vsakokratni strokovni in družbeni dogovor. Za muzeje umetnosti, oblikovanja in arhitekture velja, da vzpostavljajo zgodovinski kanon: s selekcijo, vrednotenjem in publiciranjem določajo, katere izmed slik, kipov, stavb in drugih umetniških del so vredne ohranitve in spomina. Za nagrade in priznanja pa podobno velja, da naj bi vzpostavljale…

Nadaljuj z branjem

Zadnji dnevi stare tehnologije

Svetovno znani ameriški TV-voditelj in strastni zbiratelj motorjev in avtomobilov Jay Leno je v eni svojih oddaj izjavil, da so zadnji dnevi stare tehnologije bistveno boljši kot prvi dnevi nove tehnologije. Prav to spoznanje se nam je osebno dogodilo v letošnjem poznem poletju, ko je situacija narekovala najem električnega skiroja za hitrejše pomikanje po ljubljanskih…

Nadaljuj z branjem

Križ čez Križanke?

Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…

Nadaljuj z branjem

Blaž Šenica: Košarka, mistično in arhitektura

V zgodnjem otroštvu sem se navdušil nad košarko. Na začetku sem spremljal predvsem Olimpijo, ki je takrat domovala v meni bližnji Hali Tivoli, nato seveda tudi slovensko reprezentanco. Tako sem se kmalu navduševal nad najboljšimi igralci na svetu in tudi sam začel obiskovati treninge košarke. Trenerji so od nas zahtevali trdo delo, a o košarkarskih…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bivanje na kredit?

V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…

Nadaljuj z branjem

EDO festivalske beležke: Družabno življenje majhnih javnih prostorov

“Težko je oblikovati prostor, ki ne bo privlačil ljudi. Naravnost neverjetno je, kolikokrat je bilo to doseženo.” Po tem, ko je ameriški sociolog William H. Whyte dolga leta opazoval javne prostore ameriških mest, je zgrožen ugotovil, da so se nekateri arhitekti resnično potrudili in z odliko opravili izpit iz hostilnega dizajna. Whyte si je v…

Nadaljuj z branjem

Kratek avtobusni obisk

Urbano življenje v današnjem času ni omejeno samo na metropole; s pomočjo brezžičnega interneta in drugih povsod prisotnih nevidnih valov in signalov smo lahko s svetovnimi dogodki, prijatelji in sorodniki enako na tekočem v alpskem gorovju ali afriški puščavi kot v New Yorku ali Pekingu. Delo se vedno bolj osvobaja tovarn in pisarn velikih populacijskih…

Nadaljuj z branjem

Dnevna soba mesta; kaj pa spalnica?

Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…

Nadaljuj z branjem