Posredujem poglobljeni razmislek o oblikovanju zunanjih površin pri projektu prenove Cukrarne.

1. Naslavljanje družbenih potreb

Zanima me, kaj je bilo vključujočega pri projektu? Pod vključujoče mesto ciljamo običajno na družbeno participacijo, na soudeležbo lokalnih prebivalcev pri projektu. To pomeni, da se s prebivalci organizira delavnice, fokusne skupine, raziskave javnega mnenja, kjer ljudje odkrito izražajo svoja mnenja in kritike o predlaganem načrtu. Glede na odziv ljudi na mojo kolumno, menim, da ti niso bili dovolj aktivno vključeni v postopek načrtovanja. Zaradi tega menim, da njihove potrebe pri novi zunanji ureditvi Cukrarne niso bile najbolj upoštevane. Prostor naslavlja družbene potrebe takrat, ko je priljubljen in zaživi v rabi, česar pa ne morem ravno trditi za zunanjo ureditev Cukrarne. To trditev bi bilo treba seveda dodatno preveriti, s sociološkim raziskovanjem, javno anketo, kjer bi lahko ljudje odkrito spregovorili o svojih izkušnjah v prostoru. Priporočam, da si ogledate Prostorožev raziskovalni projekt Vroče točke, kjer so ljudje odkrito komentirali in označevali najbolj vroče predele mesta. Do vročih prostorov z minimalno zasaditvijo imajo ljudje odkrito odklonilen odnos. Menim, da je trenutna zunanja ureditev Cukrarne vroča točka. (https://vroce-tocke.info)

V vašem odzivu je bilo navedeno, da ste se pri osnovanju programa ukvarjali predvsem s trajnostno mobilnostjo. Zasnovali ste prehodni prostor, prostor gibanja, ne pa tudi prostor, kjer bi se človek zunaj dlje časa zadrževal. Da se površine za parkiranje koles lahko načrtuje na bolj ekološki način, pod drevesi in na vodoprepustnih tleh, dokazuje projekt »Grün macht Schule« – Zelenje ustvarja šolo. Gre za berlinski projekt, ki šolam svetuje, kako zunanje površine oblikovati na čim bolj okolju prijazen in zeleni način. V Nemčiji je trend ozelenjevanja zunanjih površin šol zelo aktualen in državno podprt. Enako velja za parkirišča. (http://www.gruen-macht-schule.de/index.php/de/e-h/158-a-z-themen-fahrradstaender)

Velikost parkirišča je bila določena v OPN. Menim, da je parkirišče preveliko, saj sta v bližini dve večji parkirni hiši. Parkirišče bi lahko bilo veliko bolj ekološko in zeleno. Tudi pri načrtovanju parkirišč je v nemških mestih zaželeno, da so zelena, z veliko dreves in grmovnic, da se vpliv toplotnega otoka zmanjša.

Skatepark pod mostom pozdravljam. So pa mladi in skaterji zgolj ena izmed družbenih skupin, ki prostor uporabljajo.

2. Uporaba prostora

Menim, da je zelo pomembno, da se odprti prostor načrtuje za uporabo poleti. Takrat je vreme najlepše in so ljudje v povprečju več časa zunaj kot druge letne čase. Zaradi spremenjenega podnebja bodo poletja čedalje daljša in bolj vroča. Z večjim ozelenjevanjem in posledično hlajenjem prostora je lahko obiskanost odprtega prostora tudi v poletnih mesecih velika. Prepričana sem, da lahko kakovostno oblikovan odprti prostor, ki omogoča uporabo poleti, poveča obiskanost galerije. Žal sem mnenja, da zunanja ureditev Cukrarne tega ne omogoča.

3. Ekološka vloga, drevesa in sadike

Zasaditev Cukrarne na žalost ni na nivoju, ki bi si ga predstavljali za projekt, ki je prejel Plečnikovo nagrado. Platane so občutljive na škodljivca in niso več primerna za spremenjeno podnebje. Tako navajajo nemški priročniki in slovenski arborist Matjaž Mastnak.^{1, 2} Dreves, pa tudi grmovnic in trajnic, bi lahko bilo bistveno več v odprtem prostoru. Grmovnice in trajnice opravljajo zelo pomembno ekološko vlogo, ob premišljeni izbiri vrst pa ne zahtevajo veliko vzdrževanja. Trditev, da drevesa zgostitev težko prenesejo, ne vzdrži kritične presoje. Drevesa bodo končno velikost, v kolikor bodo spremenjeno podnebje sploh preživela, dosegla v naslednjih 50 letih. Zelo pomembno se mi zdi, da se rastlinski sestoj načrtuje z ozirom na časovno komponento rasti, da je efekt ozelenjevanja čim hitrejši. Ekološka vloga odprtega prostora Cukrarne je na žalost zanemarljiva.

3. Preveč tlakovanega prostora

Nemška mesta se problematike preveč tlakovanega prostora, njegovega učinka na količino odvečne padavinske vode in višanja temperature v prostoru zavedajo. Začela so predpisovati, kolikšen je maksimalni delež tlakovanih površin glede na površino zemljišča. Ob tlakovanih površinah zahtevajo načrtovanje rastlinske mulde, zaželeno pa je tudi, da se uporablja vodoprepustni tlak. Navedli ste, da vodoprepustni tlak in povoznost nista sočasno mogoči. Novejši vozni materiali omogočajo sočasno ozelenitev in povoznost. Naj jih nekaj naštejem: Schotterrasen, Rasengitterstein, Rasenwabe. Krajinski arhitekti te materiale uporabljajo ravno za površine, ki niso toliko prometno obremenjene, na primer pri postavitvenih lokacijah za gasilce in parkirišča. Travna mešanica je lahko ekološka, z zelišči in vzdržljivimi travami. Zahteva minimalno vzdrževanje.

4. Kvaliteta in izvedba sadik

Poleg obsega debla na višini 1 m mora popis rastlin vsebovati tudi število preteklih presaditev, ki v vašem popisu ni navedeno. Sadika z obsegom debla 35 cm mora biti najmanj 5x presajena s koreninsko balo. Naveden mora biti tudi premer koreninske grude, ki je enak trikratnemu obsegu debla na višini 1 m. Pri izvedbi se mlada drevesa pričvrsti s tremi podpornimi količki, da se ohrani stabilnost drevesa, kar pri drevesih ob Cukrarni ni bilo izvedeno. Da bi lahko komentirala tudi načrtovanje sadilne jame, bi morala videti najprej načrt. ³

5. Zadrževanje padavinske vode

Z aktualnostjo odvajanja odvečne padavinske vode v krajinskem oblikovanju ciljam na načrtovanje sonaravnega odvajanja deževnice z rastlinskim zadrževalnikom, ki vodo očisti. Klasični zadrževalniki niso sonaravni, sploh, če vodo shranjujejo iz prometnih površin in jo potem v hudih nalivih onesnaženo odvajajo v Ljubljanico. Parkirišča so onesnažena z dušikom, fosforjem, težkimi kovinami, oljem in nafto. ^{4, 5} Zato je v nemških mestih denimo opredeljena največja dovoljena površina tlakovanja glede na površino zemljišča, določeno pa je tudi, kako velik mora biti sonaravni rastlinski zadrževalnik (mulda). Zlasti pri večjih prometnih površinah zahtevajo rastlinske mulde. Tudi velikost zelenih površin poveča absorpcijsko sposobnost prostora, da zadrži vodo. Z drugimi besedami, manj kot je tlakovanih površin, večja je kapaciteta prostora, da padavinsko vodo zadrži na lokaciji.

6. Premagovanje višinskih razlik

Robno premagovanje višinskih razlik s podpornimi zidovi je popolnoma neekološko. Izvedeno je na izrazito tehnični način in onemogoča mehko prehajanje zelene okolice v odprti prostor Cukrarne. Višinsko razliko bi bilo mogoče rešiti tudi drugače, z armirano zeleno brežino in ustrezno zasaditvijo.

7. Sodelovanje krajinskega arhitekta

Priznam, da ob pregledu projekta nisem zasledila, da je bil v ekipi krajinski arhitekt Paul Bourel, ker v javnih objavah ni bil naveden. Etično je, da se avtorstvo projektantov ustrezno in dosledno navaja. Na Linkedinu Paula Bourela sem prebrala, da je pri Spacelab delal kot mladi diplomiranec krajinske arhitekture med leti 2013 in 2014 z manj kot 1 letom izkušenj. Menim, da je praksa boljša, če se krajinsko arhitekturo namesto v načrtu arhitekture prikaže v načrtu krajinske arhitekture, ki ga podpiše nekdo s strokovnim izpitom iz krajinske arhitekture. Ravno zaradi poznavanja krajinskoarhitekturnih standardov in sodobnih usmeritev. Menim tudi, da je krajinska arhitektura bolje obravnavana, če se načrt krajinske arhitekture izdela že na idejni ravni, ne zgolj pri PZI.

Za konec sprašujem naslednje: bi si želeli, da kolegi gradbeniki posegajo v strokovnost arhitektov na enak način kot vi posegate v delo krajinskim arhitektov? Da se arhitekturo dela v okviru gradbenega načrta? Da gradbenik za izvedeni projekt prejme nagrado za kakovostno arhitekturno rešitev najvišjega državnega kova? Da arhitekturo v gradbenem podjetju izdeluje mladi arhitekt brez izkušenj pod vodstvom pooblaščenega inženirja gradbeništva? Glede na vse zgoraj navedeno menim, da se mora krajinskoarhitekturno stroko pri novih projektih vključiti v največji možni meri, da se slaba praksa prepreči.

Napisala: Živa Pečenko, 15. 7. 2023, Göttingen, Nemčija

Opomba: Prispevek je nastal kot odgovor na pismo avtorjev projekta Cukrarna, odziv na prvotni prispevek avtorice. Pismo na željo avtorjev ni javno objavljeno.

Viri:

1. Kirkwood, Niall, and Kate Kennen. PHYTO: Principles and Resources for Site Remediation and Landscape Design. New York: Routledge, 2015. Print. (str. 250)

2. Collett, Brad, Valerie Friedmann and Wyn Miller. Low Impact Development: Opportunities for the PlanET Region. Knoxville: Self-Published, 2013. Print., https://issuu.com/utkcoad/docs/2013_0807_-_lid_opportunities_for_t

3. Literatura: Šiftar A., Maljevac T., Simoneti M., Bavcon J. 2011. Mestno drevje. Ljubljana. Botanični vrt, oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta

4. Landeshauptstadt Düsseldorf. Zukunftsbaumliste Düsseldorf. Der Oberbürgermeister Garten-, Friedhofs-und Forstamt. 2016. Axel Rendenbach, Tobias Krause (str. 19) https://www.duesseldorf.de/fileadmin/Amt68/gartenamt/pdf/strassengruen/68_Baumliste_2016_web.pd f

5. Predavanje Matjaža Mastnaka: Drevesa za spremenjeno podnebje. 2021. – O masarijskem odmiranju platan (17:31 min) https://www.youtube.com/watch?v=bMiEBXLzcSU&pp=ygUlbWF0amHFviBtYXN0bmFrIGRyZXZlc2EgemEgcHJpaG9kbm9zdA%3D%3D

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!