Blaž Šenica: Življenje nikoli več ni bilo enako

Mesta so bila zaradi svojih določujočih značilnosti praviloma središča izbruhov bolezni, ki so prerasle v velike zgodovinske epidemije ali celo pandemije in se izkazale kot dejavnik družbenih sprememb, pa tudi razmislekov, poizkusov in dejanskih sprememb v načrtovanju, oblikovanju in reorganizaciji mesta samega. V 5. stoletju p.n.št. je med peloponeško vojno izbruhnila ena prvih zanesljivo dokumentiranih…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Zakaj nimamo pravega »stanovanjskega sklada«?

Pravzaprav stanovanjski sklad imamo, vendar zajema zgolj 6 %[1] skupnih naseljenih stanovanjskih enot v Sloveniji. Imamo državni stanovanjski sklad (SSRS) ter občinska in ministrska sklada. Potem ko je leta 1991 stopil v veljavo stanovanjski zakon za odkup družbenih stanovanj (t. i. Jazbinškov zakon), se je število stanovanj sklada drastično znižalo. Pred uveljavitvijo tega zakona je…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Jazbinškov zakon #2 spomladi 2020

Jazbinškov zakon št. 2 spomladi 2020 Po hodnikih državnega zbora je slišati govorice, da bo v kratkem v parlamentarno obravnavo posredovana novela zakona o privatizaciji javnega stanovanjskega fonda, v ljudskem besednjaku tako imenovani »Jazbinškov zakon št. 2«. Odprodali bi preostali del družbenega stanovanjskega fonda različnih ministrstev, občin, občinskih stanovanjskih skladov in Stanovanjskega sklada RS. Razlog…

Nadaljuj z branjem

Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,…

Nadaljuj z branjem

Lastnina in utopija v novem desetletju

Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno…

Nadaljuj z branjem

Gentrifikacija na filmu

Dokumetarni film Pritisk pripoveduje zgodbo, ki zveni znano. Zaporedje je namreč povsod po svetu enako, lokalnim značilnostim se prilagaja le v detajlih. Začne se s trgovinami z vintage modo. Nadaljuje se s specializiranimi kavarnami in hipsterskimi bari. Kmalu poskočijo cene nepremičnin. Začne se izseljevanje ljudi, ki si svoje stare soseske zaradi zvišanih najemnin ne morejo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bivanje na kredit?

V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu:  vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…

Nadaljuj z branjem

Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali?

Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji…

Nadaljuj z branjem

Rakova Jelša: Od barakarskega naselja do predmestne idile

Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Hočemo visoke stropove

Adolf Loos je bil celotno življenje obseden z racionalizacijo. Zgodovino je videl kot prepočasno, a nezaustavljivo čiščenje vsega odvečnega. Ker je nekaj let ob koncu devetnajstega stoletja preživel v naprednih Združenih državah, nato pa se je vrnil v domačo in zaostalo Avstro-Ogrsko, je svojo vlogo še bolj kot v arhitekturni praksi videl v izobraževanju bivanjsko…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ, Urška POdlogar Kos: Spregledane iniciative

Prejšnji konec tedna, 21. in 22. junija, je na Fakulteti za arhitekturo (UL), v Mestnem muzeju Ljubljana in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje potekala konferenca z naslovom “Kolektivno bivanje: nove iniciative”. Že sam napovednik in program sta obetala strokoven in obsežen vpogled na precej široko in kompleksno stanovanjsko problematiko, zato sem se z veseljem odločil…

Nadaljuj z branjem

Rezultati ankete med političnimi strankami o stanovanjskih politikah

Čez približno mesec dni bodo v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, na katerih kandidira 25 političnih strank, in med izvoljenimi bomo po konstituiranju Državnega zbora dobili novo izvršno oblast. V času predvolilnega boja nas zanima, kakšne volilne programe imajo politične stranke na področju stanovanjskih politik in kakšne ukrepe si je posledično mogoče obetati v naslednjih letih.…

Nadaljuj z branjem