Pravzaprav stanovanjski sklad imamo, vendar zajema zgolj 6 %[1] skupnih naseljenih stanovanjskih enot v Sloveniji. Imamo državni stanovanjski sklad (SSRS) ter občinska in ministrska sklada. Potem ko je leta 1991 stopil v veljavo stanovanjski zakon za odkup družbenih stanovanj (t. i. Jazbinškov zakon), se je število stanovanj sklada drastično znižalo. Pred uveljavitvijo tega zakona je…
Nadaljuj z branjem
Jazbinškov zakon št. 2 spomladi 2020 Po hodnikih državnega zbora je slišati govorice, da bo v kratkem v parlamentarno obravnavo posredovana novela zakona o privatizaciji javnega stanovanjskega fonda, v ljudskem besednjaku tako imenovani »Jazbinškov zakon št. 2«. Odprodali bi preostali del družbenega stanovanjskega fonda različnih ministrstev, občin, občinskih stanovanjskih skladov in Stanovanjskega sklada RS. Razlog…
Nadaljuj z branjem
Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,…
Nadaljuj z branjem
Težko dihanje in potna roka na računalniški miški. Oglasi se slaba vest: nedostojno je, da brskam po vznemerljivih fotografijah na svetovnem spletu, namesto da bi delal bolj uporabne stvari. Vendar so fotografije preveč vabljive, videi preveč mikavni, da bi se lahko uprl. Seveda samo, ko je človek sam: opravilo je za javne prostore le preveč…
Nadaljuj z branjem
Spodobi se, da poskusimo novemu desetletju takoj na začetku podeliti novo, boljšo in bolj humano vsebino, kot jo je imela ravnokar minula dekada. Kdo si želi še več finančne krize, geopolitičnih implozij in počasnega, a vztrajnega nazadovanja zgodovinskih družbenih pridobitev? Puristi bodo morda pripomnili, da se novo desetletje začne šele s prvim januarjem 2021. Nominalno…
Nadaljuj z branjem
Dokumetarni film Pritisk pripoveduje zgodbo, ki zveni znano. Zaporedje je namreč povsod po svetu enako, lokalnim značilnostim se prilagaja le v detajlih. Začne se s trgovinami z vintage modo. Nadaljuje se s specializiranimi kavarnami in hipsterskimi bari. Kmalu poskočijo cene nepremičnin. Začne se izseljevanje ljudi, ki si svoje stare soseske zaradi zvišanih najemnin ne morejo…
Nadaljuj z branjem
V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu: vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…
Nadaljuj z branjem
Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji…
Nadaljuj z branjem
Aprila 2017 sem se po več kot tridesetih letih vrnil na Rakovo jelšo, ki sem jo skupaj s študenti in sodelavci na Centru za prostorsko sociologijo preučeval kot značilen primer urbane segregacije in neenakosti v prostoru. Rakova jelša je bila skupaj s podobnima »barakarskima naseljema« Sibirijo in Tomačevim v očeh javnosti simbolno in socialno stigmatizirana…
Nadaljuj z branjem
Adolf Loos je bil celotno življenje obseden z racionalizacijo. Zgodovino je videl kot prepočasno, a nezaustavljivo čiščenje vsega odvečnega. Ker je nekaj let ob koncu devetnajstega stoletja preživel v naprednih Združenih državah, nato pa se je vrnil v domačo in zaostalo Avstro-Ogrsko, je svojo vlogo še bolj kot v arhitekturni praksi videl v izobraževanju bivanjsko…
Nadaljuj z branjem
Pred letom dni je pogovor z vodjo urada za okolje in prostor ene od slovenskih občin nanesel na zanimivo temo, ki projektante v stiku z investitorji neprestano postavlja v kočljiv položaj nejasnosti. Nekdo, za katerega se šteje, da ima škarje in platno v svojih rokah, je priznal, da si že nekaj let zainteresiranim ne upajo…
Nadaljuj z branjem
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Prejšnji konec tedna, 21. in 22. junija, je na Fakulteti za arhitekturo (UL), v Mestnem muzeju Ljubljana in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje potekala konferenca z naslovom “Kolektivno bivanje: nove iniciative”. Že sam napovednik in program sta obetala strokoven in obsežen vpogled na precej široko in kompleksno stanovanjsko problematiko, zato sem se z veseljem odločil…
Nadaljuj z branjem
Čez približno mesec dni bodo v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, na katerih kandidira 25 političnih strank, in med izvoljenimi bomo po konstituiranju Državnega zbora dobili novo izvršno oblast. V času predvolilnega boja nas zanima, kakšne volilne programe imajo politične stranke na področju stanovanjskih politik in kakšne ukrepe si je posledično mogoče obetati v naslednjih letih.…
Nadaljuj z branjem
Marsikdo sanja o čudoviti novi hiši z izjemnim vrtom na prelepi parceli. Sanje, ki se začnejo s pregledovanjem revij, nadaljujejo s snovanjem hiše z arhitektom, ki seveda izpolni vse želje, in izvajalcem, ki te sanje uresniči natančno tako, kot smo si zamislili. In če nas same sanje ne stanejo nič, so za njihovo uresničitev potrebni…
Nadaljuj z branjem
Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…
Nadaljuj z branjem
Tokrat smo si zadali preprosto nalogo: v okviru trenutne ponudbe nepremičnin na slovenskem trgu najti novozgrajeno stanovanje v velikosti od 65 do 75 m2 za tri- do štiričlansko družino.[1] Izbrano idealno stanovanje bi moralo biti v številu sob, njihovi razporeditvi in velikostnih razmerjih do popolnosti funkcionalno. Pri tem pozornost ni usmerjena na ceno in lokacijo,…
Nadaljuj z branjem
Pred dvema mesecema se je na ljubljanskem nepremičninskem trgu zgodila presenetljiva stvar – Stanovanjski sklad RS je objavil razpis za dolgoročni najem 102 novozgrajenih stanovanj. V stanovanjskem sosedstvu Zeleni gaj v Ljubljani so zgradili štiri nove bloke stanovanj za najem, v skladu s stanovanjskim programom iz leta 2015, v katerem je zapisano, da je poslanstvo…
Nadaljuj z branjem
Ko se milenijci_1* usedemo ob kakšni kavi in začnemo pogovor o svojih optimalnih možnostih reševanja stanovanjskih zadevščin, nihče ne omenja ideala generacije naših staršev, kot je hiša z velikim vrtom z zelenjavnim in sadnim delom, s sobo za goste, po možnosti še z nadstreškom za avtodom in tako dalje. Slišati je povsem drugačne želje, ki…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
