Ob podrobnejšem pregledu obdavčitve nepremičnin pri nas in morebitne davčne reforme smo za stališča o tem vprašanju v predvolilnem času zaprosili tudi več parlamentarnih in neparlamentarnih političnih strank.

1. Ali si boste prizadevali za uveljavitev nepremičninskega davka, z namenom zmanjšanja števila praznih stanovanj?
2. Če da, kakšno obliko nepremičninskega davka zagovarjate – kako boste v zakonodaji nagovorili razlike med stanovanji glede na lokacijo, finančni status lastnika ipd.?
3. Kako bi prestrukturirali obdavčitev v primeru uvedbe nepremičninskega davka, predvsem glede na visoke stroške dela v trenutni davčni ureditvi?

Iz stranke SDS so sporočili, da prejetih vprašanj verjetno ne bodo komentirali, odgovorov strank NSi, Konkretno, Vesna in SLS prav tako (še) nismo prejeli.

DeSUS

1. DeSUS v skladu s svojimi programskimi usmeritvami in zavezavami ne zasleduje prioritetno uvedbe nepremičninskega davka kot instrumenta fiskalne politike, ki naj bi bil z navedenim davkom mišljen. V kolikor bi do uvajanja navedene davščine prišlo, si bo DeSUS vsekakor prizadeval, da bo ta obremenitev pravična glede na premoženjski položaj posameznih kategorij predvsem upokojencev in socialno šibkejših kategorij. Odgovor na vaše prvo vprašanje je v tem kontekstu negativen, saj obstoje nedvomno ustreznejši mehanizmi za dosego tega cilja.
2. V kolikor bi kot že omenjeno do uvajanja prišlo, bo osnovno izhodišče DeSUS v teh pogovorih podpora rešitvam, ki bi upoštevale finančni status lastnika. Prav tako bo potrebno doseči prilagoditvena obdobja oziroma prehoden način uvajanja.

Dobra država

1. V Dobri državi podpiramo uveljavitev davka na nepremičnine. Ta bi bil pomemben element sprostitve praznih stanovanj na trg, kar bi vplivalo na nižje najemnine. Mnogo stanovanj lastniki namreč gradijo, kupujejo kot spekulativno premoženje, kot hranilec vrednosti, ostajajo pa prazna.
2. Podpiramo t. i. “danski model”, ki določa vrednost povprečnega premoženja, ki je do te vrednosti razmeroma nizko obdavčeno, nadpovprečno premoženje, ali večkratnik tega (sploh, če ni v uporabi), pa je obdavčeno po višjih stopnjah. Pri tem je seveda ključnega pomena določitev povprečne vrednosti premoženja državljanov, predvsem pa ureditev podatkov v javnem registru nepremičnin, kjer so posamezne vrednosti povsem v neskladju z realnimi tržnimi vrednostmi.
   Razlike v lokacijah, kakovosti posamezne nepremičnine naslavlja sam način obdavčenja – vrednost nepremičnine. Finančni status lastnika pa v osnovi tudi definira vrednost njegove nepremičnine.

Gibanje Svoboda

Smo za uvedbo nepremičninskega davka. V tem trenutku je v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki že dolgo ne ustreza standardom poštene obdavčitve premoženja. Pred samo uveljavitvijo davka pa je vsekakor potrebno vedeti, v kakšnem stanju so evidence, na podlagi katerih bi se davek izvajal. Nikakor si ne želimo ponovitve situacije iz leta 2013, ko so državljanke in državljani trumoma skušali urejati zemljiške evidence. Nekatere so še vedno iz časa Marije Terezije in te bo treba posodobiti pred kakršnokoli uvedbo davka. Iz teh razlogov tudi podrobnosti o tem, kakšen bi naj davek bil in kaj bi to pomenilo v kontekstu ostale davčne zakonodaje, v tem trenutku ne želimo napovedovati.

Levica

1. Zavzemali se bomo za uvedbo pravičnega davka na nepremičnine, s katerim bi obdavčili lastnike več in dražjih nepremičnin, večina pa ne bi plačevala več kot zdaj. Poleg tega se bomo zavzemali za uvedbo dodatnega davka na prazna stanovanja.
2. Zagovarjamo progresiven nepremičninski davek pri katerem je stopnja obdavčitve odvisna od vrednosti nepremičnine: to pomeni, da bi bila majhna stanovanja običajnih ljudi in druge nepremičnine manjše vrednosti obdavčena po nižjih stopnjah, razkošna stanovanja bogatih in druge nepremičnine večje vrednosti pa po višjih stopnjah. Ključni cilji nepremičninskega davka morajo biti zmanjšanje premoženjske neenakosti med ljudmi, preprečitev koncentracije nepremičnin v rokah premožne peščice. Pri davku na prazna stanovanja pa bi uvedli dodatne pribitke davka na stanovanja, v katerih lastnik oziroma njegova družina v letu pred odmero davka ne bivajo. Z višjo obdavčitvijo praznih stanovanj želimo namesto tržnega pojmovanja stanovanja kot naložbe in vira dobička uveljaviti pojmovanje stanovanja, ki je namenjeno bivanju in zagotavljanju socialne varnosti.
3. Z uvedbo nepremičninskega davka ter davka na prazna stanovanja bi se povečal delež davkov na premoženje v javnofinančnih prihodkih. Slovenija je trenutno na repu po deležu davkov na premoženje v BDP, ki znaša le 0,6 % BDP, povprečje držav OECD pa je 1,9 % BDP. Leta 2020 je Slovenija z vsemi davki na premoženje skupaj zbrala le 287 milijonov EUR, kar je le 1,8 % vseh davčnih prihodkov. Eden od ključnih ciljev davkov na nepremičnine mora biti tudi povečanje prihodkov občin in države za investicije v javno infrastrukturo, ki zajema vrtce, šole, primarno zdravstveno dejavnost, stanovanjsko gradnjo ipd.

LMŠ

1. Vprašanje praznih stanovanj je treba nasloviti s pravilnimi in celovitimi ukrepi države. Ker se te problematike zavedamo, smo v LMŠ-jevem programu z 12 rešitvami za razvojni preboj Slovenije med drugim zapisali: »Skupaj z mladimi bomo ustvarili lepšo prihodnost in poskrbeli, da bo lastno stanovanje realna možnost, ne privilegij. Ustanovili bomo stanovanjske zadruge, vzpostavili javno najemniško službo in povečali fonde javnih najemnih stanovanj, regulirali kratkoročne najeme, vzpostavili poroštveno shemo, ki bo mladim omogočila pridobitev (stanovanjskih) kreditov po nižji obrestni meri, in uvedli možnost pridobitve prvega lastniškega stanovanja z odplačilom najemnine.«
2. Prihodki iz naslova nepremičninskega davka bodo prihodki občin, kot je zdaj to nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vse preostale podlage, na primer pri stopnjah in morebitnih izjemah, pa morajo biti rezultat strokovne razprave, v okviru strokovnega sveta, kar smo v času vlade Marjana Šarca tudi izrecno poudarjali.
3. Slovenija potrebuje celovito davčno reformo. V LMŠ se zavzemamo za nadaljevanje davčne optimizacije, ki smo jo delno že izvedli v mandatu naše vlade. Uveljavljamo princip, da se delo mora splačati, zagovarjamo več denarja v denarnicah vseh delovno aktivnih, zato bomo dodatno davčno razbremenili delo in s tem zagotovili višje neto plače. Vztrajamo pri pravični razporeditvi davčnih bremen med delom, kapitalom in premoženjem ter napovedujemo boj proti davčnim utajam in goljufijam.

Naša dežela

Nepremičninski davek že plačujemo preko NUSZ in Davka na premoženje.

Vsekakor je to področje potrebno pravično urediti, vendar v smeri, da ne obremenjujemo ljudi v lastnih hišah in mladih v prvih stanovanjskih rešitvah.

Pirati

Menimo, da spodnja izjava odgovori na vsa vaša vprašanja.

Povezava: Predlog stanovanjske reforme

»Oddajanje praznih stanovanj bi, poleg v predlogu zakona omenjene javne najemniške službe, morali vzpodbuditi predvsem z davčno reformo stanovanjske politike, saj bo šele takrat najemniška služba postala zares efektivna. Zato predlagamo uvedbo davka na nepremičnine, ki bi obdavčil vse stanovanjske enote tistih fizičnih ali pravnih oseb, ki si lastijo več kot eno stanovanjsko enoto. Hkrati pa predlagamo davku sorazmerno znižanje obdavčitve najemnin. Tako bo postalo neoddajanje stanovanj stroškovno nevzdržno.

Kot učinkovit odgovor na stanovanjsko problematiko so se v tujini dobro izkazale stanovanjske zadruge, po njihovi zaslugi najemnina na Dunaju zato znaša 15 % povprečnega prihodka, medtem ko v Ljubljani najemnina odžre kar 27 % prihodka. Pri nas imajo zadruge težave že pri samem zagonu[7] in brez dodatnih spodbud ne morejo niti pričeti z delovanjem. Zato predlagamo ustanovitev posebne poroštvene sheme, ki bo namenjena jamčenju nepremičninskih posojil za stanovanjske zadruge. Pogoj unovčenja sredstev iz sheme s strani bank pa bi moral biti prepis morebitnih zaseženih zemljišč in objektov na državni stanovanjski sklad.

S temi ukrepi bi zvišali ponudbo stanovanj na trgu, razbili črni trg, ter posledično dvignili prilive v državno blagajno, iz katerih lahko nato vzpostavimo nujno potreben sistemski vir financiranja gradnje novih ter odkupov in prenove starih stanovanj[8] s strani stanovanjskih skladov.

Pri pobudah za gradnjo novih stanovanj velja omeniti tudi nujo po vzpostavitvi standardov kakovosti novogradenj, ki bi se morali držati državnega standarda kakovosti stanovanj, z zavezo k postopnemu zviševanju standarda.

Prav tako mora stanovanjska politika biti zasnovana z roko v roki s socialno politiko.«

SAB

V stranki SAB uvedbe nepremičninskega davka ne načrtujemo.

SD

1. Socialni demokrati smo za uvedbo progresivnega davka za obdavčitev premoženja. Zmanjšanje števila praznih stanovanj je le eden od razlogov. Slovenija namreč zbere primerjalno za 4 odstotne točke BDP manj davkov od povprečja EU27, predvsem zato, ker premoženje pri nas praktično ni obdavčeno. V naš program smo zato vključili predlog Slovenskega nepremičninskega združenja za uvedbo treh tisočink letne progresivne obdavčitve premoženja glede na njegovo vrednost. Z eno tisočinko bi nadomestili dosedanji NUSZ kot izvirni prihodek občin, z drugo tisočinko nadomestili izpad prihodkov za zdravstvo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s tretjo tisočinko pa zagotovili nujno potrebni vir za financiranje dolgotrajne oskrbe. Na ta način preprečimo dodatno obremenitev že tako preobremenjenih plač, hkrati pa pridobimo nov vir z zmerno obdavčitvijo 300 milijard evrov vrednega premoženja v lasti fizičnih in pravnih oseb.
2. Vse navedene razlike izraža vrednost stanovanja. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem vrednotenja. Kot je znano, je potrebno odpraviti posamične napake, na drugi strani pa je vzpostavljena široka baza podatkov, s pomočjo katere je mogoče doseči pravično obdavčitev premoženja. Idejo samega davka smo opisali pri prejšnjem vprašanju. Po naših izračunih bi tako upokojenec, ki ima v lasti 200.000 evrov vredno stanovanje v Ljubljani, plačeval manj premoženjskega davka kot danes plača dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nekdo z milijonom evrov vredno nepremičnino pa bistveno več. Zelo pomembno je, da se po tej rešitvi šteje vrednost premoženja skupaj.
3. Prvi cilj je, da se glede na nove javne potrebe (na prvem mestu višje financiranje javnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe) obremenitev plač ne povečuje. Socialni demokrati sicer načrtujemo desetletni socialni sporazum, s katerim bi v dialogu s socialnimi partnerji vzpostavili nov dogovor o obdavčitvi. Splošna usmeritev SD pa je jasna: od obdavčitve dela k obdavčitvi premoženja.

SNS

Hvala za posredovana vprašanja. Težko je dajati komentarje ali mnenja za nekaj kar bi bilo, če bi bilo, zato, dokler zakon ne bo na mizi in ne bomo z njim seznanjeni, ne moremo podati mnenja in bi bila vsaka naša izjava oz. mnenje preuranjena.

Pripravil: Luka Jerman
Naslovna fotografija: https://ssrs.si, soseska Pod Pekrsko polico, Maribor (Jereb in Budja Arhitekti, Arhitekti Dobrin, Kostak GIP)