Tadej Zupančič: Oblika domotožja

V petek, 24. januarja, je bila v galeriji FILET, ki jo vodita umetnici Rut Blees Luxemburg in Uta Kögelsberger, otvoritev razstave London Modernism: Council Housing 1946-1981 (Londonski modernizem: občinska stanovanjska gradnja 1946-1981). Že zelo dolgo nisem imel tako hude treme: razstava je bila namreč kontinuirana projekcija 366 posnetkov londonskih občinskih sosesk in blokov, ki sem…

Nadaljuj z branjem

Bor Pungerčič: Druga godba. O plakatu, javnem prostoru in vizualni kulturi.

Festival Druga godba je festival »glasb sveta«. In kaj je to? »Glasbe sveta« so glasbena kategorija, ki zajema široko in pisano paleto glasbenih slogov z vsega sveta – tako folk, jazz in etno, ki so del zahodne produkcije, kot etnične, neotradicionalne in avtohtone glasbe, od sibirskega severa do najbolj oddaljenih obal Tihega oceana. Zaradi svojega…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Jezovi v slovenski kulturi

Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…

Nadaljuj z branjem

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…

Nadaljuj z branjem

Drago Ivanuša: Reciklirani človek

Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…

Nadaljuj z branjem

Miha Žorž: Belim na črno

Na odprtju razstave Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji se najprej zaletim v sošolca z Akademije. V delčku sekunde se oceniva, v kakšnem eksistenčnem položaju sva, medtem pa že stegujeva roko v pozdrav. In potem vprašanje, ki si ga slikarji najpogosteje postavljamo med seboj: Ali kaj slikaš? Na prvi pogled povsem običajna fraza v sebi…

Nadaljuj z branjem

Matej Andraž Vogrinčič: HERBA OSTREA

Gost letošnjefa festivala Orodja za boljše bivanje bo tudi umetnik Matej Andraž Vogrinčič. Program festivala si oglejte tukaj. Letošnja tema: materialnost. Pred časom smo v reviji Outsider predstavili njegovo site specific instalacijo iz 100.000 lupin ostrig na Tasmaniji. INTERPRETACIJA* Tu zdaj stojimo na samem robu sveta, na njegovem skorajšnjem koncu, in ti izrastki so nemi…

Nadaljuj z branjem

Lepe gore in doline je ustvaril bog, kulturo pa ustvarjamo mi

Dramatičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, Simona Semenič, se v letu 2018 pridružuje Outsiderjevim kolumnistom. Njene kolumne boste lahko brali v tiskanih edicijah revije Outsider. Za uvod pa objavljamo presunljiv govor iz prireditve ob kulturnem prazniku v Ajdovščini.   Dober večer. Najprej bi se rada zahvalila, da ste me kot slavnostno govornico povabili na to prireditev.…

Nadaljuj z branjem

Galerija “R – Space”

Kaj je galerija? Je prostor, kjer je na ogled umetnost? Je bela brezlastnostna brezdražljajskost, kjer je glavnina fokusa usmerjena v ogledovanje, občudovanje in konzumiranje umetnosti v njeni najbolj neokrnjeni obliki? Bela kocka, kjer nihče ne moti posvečenega toka, ki se vzpostavi med umetnikom, umetnino in obiskovalcem? Kaj je galerija? Je prostor, kjer umetnost biva, neodvisen…

Nadaljuj z branjem