V petek, 24. januarja, je bila v galeriji FILET, ki jo vodita umetnici Rut Blees Luxemburg in Uta Kögelsberger, otvoritev razstave London Modernism: Council Housing 1946-1981 (Londonski modernizem: občinska stanovanjska gradnja 1946-1981). Že zelo dolgo nisem imel tako hude treme: razstava je bila namreč kontinuirana projekcija 366 posnetkov londonskih občinskih sosesk in blokov, ki sem…
Nadaljuj z branjem
Festival Druga godba je festival »glasb sveta«. In kaj je to? »Glasbe sveta« so glasbena kategorija, ki zajema široko in pisano paleto glasbenih slogov z vsega sveta – tako folk, jazz in etno, ki so del zahodne produkcije, kot etnične, neotradicionalne in avtohtone glasbe, od sibirskega severa do najbolj oddaljenih obal Tihega oceana. Zaradi svojega…
Nadaljuj z branjem
Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…
Nadaljuj z branjem
Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…
Nadaljuj z branjem
Na pot smo se odpravili sredi noči; po najboljših močeh se je bilo treba izogniti vsem morebitnim kolonam, ki so med vikendi na cesti od drobcene dolenjske vasice do bosanske meje še kako pogoste. Vožnja do meje naj bi navadno ob takšni uri potekala gladko. Do Semiča ni bilo daleč in tudi preostala pot skozi…
Nadaljuj z branjem
Zaslišala je žvenket šopa ključev, ki jih je odvrgel v majhno kristalno posodico, in ob tem najbrž spet okrušil delček roba. Pred leti, ko sta se selila v novo hišo, ji jo je podarila mama. Namenila ji je mesto v predsobi, da bo zadnja domača reč, ki jo vidi, ko odide iz doma, in prva,…
Nadaljuj z branjem
»Tajda, pohiti!« »Saj sem na poti.« »Ne se pogovarjat med vožnjo, bom kar prekinila, adijo.« »Mama, halo, počakaj, stojim na parkirišču, kaj je?« »A nisi za volanom?« »Nisem.« »Daj, res se podvizaj. Teta Čiča pravi, da se moramo danes ob osmih vse štiri oglasiti pri njej, preden gre rakom žvižgat.« »Joj, spet je drama queen.«…
Nadaljuj z branjem
Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…
Nadaljuj z branjem
V Galeriji Dessa na Židovski stezi v Ljubljani se drevi ob 20:00 otvarja razstava del arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića, sicer tudi asistenta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, pisca in sodelavca naše revije. iz predstave Kje sem ostala Urše Adamič in Nina Šorak v PTL, foto: Aleksander Vujović Razstava Odkrivanje črne škatle predstavlja pregled…
Nadaljuj z branjem
Aleš Hadalin, vokalni interpret Večkrat sem ga videla v Strunjanu. Bos, s širokim nasmehom, zamaknjeno posluša valovanje morja. Zvok vode, ki se pretaka, je najlepša melodija. Poletne nevihte. Dež. Ko dežuje, vedno odprem okna na stežaj, pravi. V Ljubljani se dobiva v hipsterskem lokalu blizu fontane in moj sogovornik izstopa med gosti. V oblačilih iz…
Nadaljuj z branjem
Ne bi si mogla zamisliti bolj navdihujočega omizja za pogovor o duhovni hrani. V nedeljo zvečer v znani japonski gostilni v pozabljeni trgovski pasaži sredi Ljubljane sedimo ob skupni mizi prijatelji: slikar in kuharski chef Šin Sato, arhitekt in teolog Robert Dolinar, arhitekt in fotograf Janez Marolt in arhitektka moja malenkost. Šin v svojem samurajskem…
Nadaljuj z branjem
Joni Zakonjšek je slikarka. Zaznamujejo jo poezija, narava, zen, pogled in občutek, ki vse zaobjame. Vsaka njena slika je potop v njen svet, po katerem pogled na kos travnika, morske obale ali drevesne krošnje morda ni več enak. Zgodi se, da jih odtlej gledaš skozi Jonijine oči. Njen ustvarjalni opus navdihujejo istrska Koštabona, mehka Bela…
Nadaljuj z branjem
Na odprtju razstave Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji se najprej zaletim v sošolca z Akademije. V delčku sekunde se oceniva, v kakšnem eksistenčnem položaju sva, medtem pa že stegujeva roko v pozdrav. In potem vprašanje, ki si ga slikarji najpogosteje postavljamo med seboj: Ali kaj slikaš? Na prvi pogled povsem običajna fraza v sebi…
Nadaljuj z branjem
Gost letošnjefa festivala Orodja za boljše bivanje bo tudi umetnik Matej Andraž Vogrinčič. Program festivala si oglejte tukaj. Letošnja tema: materialnost. Pred časom smo v reviji Outsider predstavili njegovo site specific instalacijo iz 100.000 lupin ostrig na Tasmaniji. INTERPRETACIJA* Tu zdaj stojimo na samem robu sveta, na njegovem skorajšnjem koncu, in ti izrastki so nemi…
Nadaljuj z branjem
Kdaj stavba postane ruševina? To sem se spraševal ob obisku gradu Podčetrtek. Grad namreč še stoji. In to zelo dobro stoji. Njegovi zidovi, ponekod debeli več metrov, se še ne bodo vdali tako hitro. Se je pa mestoma že vdala lesena medetažna konstrukcija, grajena iz impresivnih lesenih tramov. Pri tem so utrpele škodo baročne štukature.…
Nadaljuj z branjem
Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni. Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme…
Nadaljuj z branjem
»Saj kar ne morem verjeti, da sem šele zdaj prišla v Slovenijo, že prej bi morala, sploh zato, ker je v Ljubljani toliko mostov!« je francoska pisateljica Maylis de Kerangal med drugim povedala na literarnem večeru v okviru festivala Fabula. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina namreč izšel slovenski prevod njenega romana Rojstvo mostu,…
Nadaljuj z branjem
Dramatičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, Simona Semenič, se v letu 2018 pridružuje Outsiderjevim kolumnistom. Njene kolumne boste lahko brali v tiskanih edicijah revije Outsider. Za uvod pa objavljamo presunljiv govor iz prireditve ob kulturnem prazniku v Ajdovščini. Dober večer. Najprej bi se rada zahvalila, da ste me kot slavnostno govornico povabili na to prireditev.…
Nadaljuj z branjem
Kaj je galerija? Je prostor, kjer je na ogled umetnost? Je bela brezlastnostna brezdražljajskost, kjer je glavnina fokusa usmerjena v ogledovanje, občudovanje in konzumiranje umetnosti v njeni najbolj neokrnjeni obliki? Bela kocka, kjer nihče ne moti posvečenega toka, ki se vzpostavi med umetnikom, umetnino in obiskovalcem? Kaj je galerija? Je prostor, kjer umetnost biva, neodvisen…
Nadaljuj z branjem
Mimo njenih del se sprehajamo na poti v službe in šole. Pa spet, ko gremo na avtobus do doma ali v pekarno po toplo štruco kruha. S svojo izpiljeno estetiko nam barva vsakdanji svet vizualnih sporočil v lepše, kvalitetnejše podobe. Zagotovo se spomnite čudovitih plakatov za baleta Don Kihot in Tristan in Izolda v produkciji…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
