Mojca Pišek: Zadrega s protesti

V čudnem času živimo. Nehali smo se pogovarjati, kako se izkopati iz spon kapitalizma in rešiti okoljsko krizo. Namesto tega drug drugemu gledamo pod prste, kako si umivamo roke. In kot da splošna zameglitev širše slike stvari ne bi bila dovolj, so tu slovenski kulturniki, ki se namesto s časom, ki prekipeva od možnosti, tako…

Nadaljuj z branjem

Celjski pojoči balkoni

V teh negotovih časih so drobni trenutki zadovoljstva še toliko dragocenejši. Kljub omejitvam fizičnih stikov se lahko med seboj bodrimo na pristen način – tudi z glasbo. Bralka nam je poslala čudovito zgodbo o celjskih pojočih balkonih, ki vso sosesko združujejo v tesno povezano skupnost: “Sem stanovalka celjske mestne četrti, ki se je v času…

Nadaljuj z branjem

Leto dni po dogodku: Kako blizu smo gradnji Nuk-a 2?

Pred natanko letom dni smo na pobudo revije Outsider, v sodelovanju z Nuk, v okviru festivala Fabula, v Veliki čitalnici Nuk organizirali prireditev v spodbudo gradnji Nuk 2. Kako blizu gradnji je projekt leto dni po dogodku? H komentarju smo povabili predstavnike Nuk in arhitekturnega biroja Bevk Perović, avtorje arhitekturnega načrta. Komentar Viljem Leban (ravnatelj…

Nadaljuj z branjem

Tadej Zupančič: Oblika domotožja

V petek, 24. januarja, je bila v galeriji FILET, ki jo vodita umetnici Rut Blees Luxemburg in Uta Kögelsberger, otvoritev razstave London Modernism: Council Housing 1946-1981 (Londonski modernizem: občinska stanovanjska gradnja 1946-1981). Že zelo dolgo nisem imel tako hude treme: razstava je bila namreč kontinuirana projekcija 366 posnetkov londonskih občinskih sosesk in blokov, ki sem…

Nadaljuj z branjem

Bor Pungerčič: Druga godba. O plakatu, javnem prostoru in vizualni kulturi.

Festival Druga godba je festival »glasb sveta«. In kaj je to? »Glasbe sveta« so glasbena kategorija, ki zajema široko in pisano paleto glasbenih slogov z vsega sveta – tako folk, jazz in etno, ki so del zahodne produkcije, kot etnične, neotradicionalne in avtohtone glasbe, od sibirskega severa do najbolj oddaljenih obal Tihega oceana. Zaradi svojega…

Nadaljuj z branjem

Nina Granda: Jezovi v slovenski kulturi

Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…

Nadaljuj z branjem

Katarina Gomboc Čeh: Odtis domačnosti

Začetek spomladanskega semestra, prvi izpiti so opravljeni. Vsa odločna sedem v prvo vrsto predavalnice. Na urniku so Slovenska narečja, predmet, posvečen slovenski dialektologiji. Vsak študent se predstavi nekoliko drugače kot sicer: pove, od kod je, kako govorijo doma, od kod so starši. Na karti slovenskih narečij poiščemo njegov kraj, mu določimo narečje. Sama oklevam: moja…

Nadaljuj z branjem

Drago Ivanuša: Reciklirani človek

Kakšna je vloga umetnosti ob iskanju rešitev za skrb vzbujajoči problem globalne onesnaženosti? Jasno je, da je eden glavnih vzrokov za nemoč in zanemarljivi vpliv umetnosti na družbo ravno njeno nekritično, konformistično delovanje. Umetnost, pa naj bo še tako avtonomna, vire za svoj obstoj črpa iz institucij kapitala, tistih torej, ki bi morale biti njena…

Nadaljuj z branjem

Miha Žorž: Belim na črno

Na odprtju razstave Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji se najprej zaletim v sošolca z Akademije. V delčku sekunde se oceniva, v kakšnem eksistenčnem položaju sva, medtem pa že stegujeva roko v pozdrav. In potem vprašanje, ki si ga slikarji najpogosteje postavljamo med seboj: Ali kaj slikaš? Na prvi pogled povsem običajna fraza v sebi…

Nadaljuj z branjem