Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…
Nadaljuj z branjem
Vsakomur, ki je v zadnjih letih namenil le peščico svoje pozornosti velikim razvojnim projektom prostorske revitalizacije, je jasno, da so v mnogih primerih t.i. kreativni centri ključnega pomena pri ustvarjanju blagovne znamke projekta in posledično pri njegovi uspešnosti oziroma dobičkonosnosti. Tega so se leta 2007 zavedali tudi v podjetju IMOS, ki je do stečaja imelo…
Nadaljuj z branjem
Na beneškem arhitekturnem bienalu leta 2016, ki ga je kuriral Alejandro Aravena, je bila v osrednjem paviljonu razstavljena instalacija The Evidence Room. Temeljila je na raziskavi, ki jo je profesor Robert Jan van Pelt opravil kot sodni izvedenec v pravnem sporu med ameriško zgodovinarko Deborah E. Lipstadt in angleškim pisateljem, ki zanika holokavst Davidom Irvingom…
Nadaljuj z branjem
V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…
Nadaljuj z branjem
Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…
Nadaljuj z branjem
V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…
Nadaljuj z branjem
Leta 1986 je film Poletje v školjki (Tugo Štiglic) podrl vse rekorde gledanosti. Tistega leta naj bi si ga ogledalo več kot 116.000 ljudi. Če bi ga danes umestili na lestvico gledanosti slovenskih filmov (Poletje v školjki je bilo namreč posneto v Jugoslaviji), bi s šestega mesta izpodrinil film Outsider (Andrej Košak). Film Poletje v…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu: vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…
Nadaljuj z branjem
Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…
Nadaljuj z branjem
Pred letom dni je pogovor z vodjo urada za okolje in prostor ene od slovenskih občin nanesel na zanimivo temo, ki projektante v stiku z investitorji neprestano postavlja v kočljiv položaj nejasnosti. Nekdo, za katerega se šteje, da ima škarje in platno v svojih rokah, je priznal, da si že nekaj let zainteresiranim ne upajo…
Nadaljuj z branjem
Te dni smo se v Sloveniji gradnji zidov in žici na meji enoglasno uprli. Je šlo za pozno streznitev glede gradnje obrambnega sistema na južni meji? Zdaj smo resda proti žici, ampak ne proti svoji, temveč proti – italijanski. Zahodni sosedje s svojo skrajno nestrpno vlado razmišljajo o lastni žici na meji. Sicer šele štiri…
Nadaljuj z branjem
V Izoli nameravajo zgraditi novo stavbo inštituta InnoRenew, ki se osredotoča na raziskovanje uporabe lesa v grajenem okolju z namenom izboljšave inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva. Sliši se zanimivo in smiselno, sploh glede na dejstvo, da je Slovenija bogata z lesom in da je ta vir (pre)slabo izkoriščen. Inštitut je nastal leta 2017 na podlagi evropskega…
Nadaljuj z branjem
Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…
Nadaljuj z branjem
Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…
Nadaljuj z branjem
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…
Nadaljuj z branjem
Zrel človek ne potrebuje božanja z besedami na vsakem koraku. Zrel človek od prijateljev ne pričakuje, da mu bodo vedno pritrjevali. Kvečjemu obratno: če od koga, ravno od najbolj naklonjenih znancev pričakuje kritične besede, kadar se jim zdijo na mestu, in jim je zanje iskreno hvaležen. Obenem pa je tudi res, da zrelih ljudi ni…
Nadaljuj z branjem
Se spomnite, kako se spoznata Sherlock Holmes in dr. Watson? Prvi je še mlad, a genialni detektiv, pravzaprav zasebni konzultant – danes bi mu morda rekli forenzični kreativec. Watson pa je obetaven vojaški zdravnik, ki se je iz kolonij vrnil v domovino. Oba sta še neporočena, zato si kljub temu, da sta predstavnika viktorijanskega srednjega…
Nadaljuj z branjem
Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…
Nadaljuj z branjem
Pred enim letom smo navdušeni objavili rezultate natečaja za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Po enem letu lahko zapišemo, da je bila vse skupaj le šala. Dozidave akademije ne bo! Oddelki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje bodo še naprej razpršeni na več lokacijah v Ljubljani. To pomeni še naprej…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
