Nina Granda: Jezovi v slovenski kulturi

Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…

Nadaljuj z branjem

Matic Majcen: Sožitje med čustvi in razumom

V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…

Nadaljuj z branjem

Križ čez Križanke?

Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Bivanje na kredit?

V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu:  vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…

Nadaljuj z branjem

Dediščina in “Tur na obrazu ljubega prijatelja”

Ob omembi princa Charlesa, britanskega prestolonaslednika, ki čaka na prestol že več kot pol stoletja, večina britanskih arhitektov zavije z očmi. Charles je znan po svojem intenzivnem zanimanju za arhitekturo, zaradi katerega so ga arhitekti ob praznovanju stoletja in pol arhitekturnega združenja RIBA (torej britanskega ZAPS-a) zdaj že davnega leta 1984 povabili, da pove nekaj…

Nadaljuj z branjem

Lepo zaokrožena gentrifikacija

Mestna občina Ljubljana bo v prihodnjih letih uredila najjužnejši del Bežigrada, v katerem nekaj najdragocenejših slovenskih arhitektur sobiva z najzanikrnejšimi urbanimi zaplatami prestolnice. Navje, modernistični paviljoni Gospodarskega razstavišča in Baragovo semenišče so pomniki kultivirane in spoštovanja vredne preteklosti. Improvizirana parkirišča in skladišča pa prostorska manifestacija tranzicijskega pomanjkanja modrosti in discipline. Skrajni čas torej, da poskusimo…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neplačana pripravništva v tujini

Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Skupščina ZAPS podprla damping

Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Vse ali nič

Leta 2007 je bilo Plečnikovo leto. Obeleževali smo 50. obletnico mojstrove smrti (in 135-letnico njegovega rojstva). Istega leta je bila ustanovljena družba Bežigrajski športni park, katere namen je bila nadgradnja Plečnikovega centralnega stadiona v sodoben športni objekt. Družbo so ustanovili podjetje Elektronček (lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Kmalu je bil…

Nadaljuj z branjem