V začetku tedna so neznanci poškodovali fresko na južni fasadi ljubljanske stolnice. Vanjo je nekdo vrgel balon, napolnjen z barvo. Storilec ni znan. Dejanje so enotno obsodili vsi, ga označili za oskrunjenje dediščine, in se od njega distancirali. Poseg v fasado stolnice razumejo vsi na enak način, sprejet je konsenz, da gre za vandalizem. Po…
Nadaljuj z branjem
Aktualne debate o Rogu odpirajo vrsto pomembnih vprašanj o mejah pravne države, o svobodi, o lastnini in tudi o tem kako načrtovati in oblikovati prostore kulture. Odpira tudi pomembna vprašanja o kulturnih politikah: čemu služijo javne subvencije v kulturo, kako graditi javne kulturne institucije in kje je meja med javnim in zasebnim. Preko live-stream prenosov…
Nadaljuj z branjem
Vsi občudujemo urejeno grajeno okolje, urejene ulice, trge, stavbe in parke. Urejeno okolje izraža našo nacionalno in kulturno identiteto, ki jo razkazujemo tudi na razglednicah in turističnih promocijah. Vendar pa lepo in urejeno okolje ni samoumevno in je v veliki meri odvisno od sistema urejanja prostora. Le arhitekti, krajinski arhitekti in urbanisti smo usposobljeni za…
Nadaljuj z branjem
Gledam ta turobni deževni november, ko se neslišno »… list na list osipa / z dreves na tla, da plast na plast nalega …« (Inferno III, 112/114), in se odločam, kaj naj vam odgovorim. In na misel mi pride Paul Verlaine. Vsaka kritika, potemtakem tudi arhitekturna, ponavadi govori o treh zadevah: o posameznem delu, o…
Nadaljuj z branjem
Uničenje trenutno grozi dvema lepima vilama ob Jamovi cesti FORMALNO PRAVNI VIDIK Mestna četrt Kolezija je enako kot sosednje območje ljubljanskega Mirja od leta 2006 pod številko EŠD 20034 zaščitena kot območje naselbinske dediščine z vilami in enodružinskimi stanovanjskimi hišami v vrtovih. Nastala je v času prve polovice 20. stoletja. Pravna in vsebinska podlaga za…
Nadaljuj z branjem
Zdi se, kot da imajo zapuščene, degradirane ali nedokončane stavbe na slovenski obali zgolj dve možnosti: nadaljnji propad ali pa gentrifikacija v bleščeče turistične nastanitve. Obstaja morda vmesna pot? Odgovor je moč najti, če analiziramo kulturno dogajanje v zadnjih desetletjih, še posebej alternativno, ki pronicljivo zrcali družbene in prostorske dileme. Zanimanja za alternativno kulturo na…
Nadaljuj z branjem
Slovenska kultura je izjemno plodna. Letos bodo slovenske založbe natisnile čez 5000 novih knjig, med njimi okrog 3500 izvirnih del. Slovenski knjižni sejem traja šest dni in je od jutra do večera zapolnjen s predstavitvami novosti in kulturnimi debatami. Imamo programsko natrpan Mesec prostora, gledališke, filmske, literarne, arhitekturne festivale. Na festivalu slovenskega filma je bilo…
Nadaljuj z branjem
»Hej, članek je zaklenjen, ne morem prebrati?!« »Mi pošlješ pdf tvojega članka?« »Lahko objaviš fotografijo, s katere se bo dalo brati zapisano, tukajle ne vidim?« To so običajni zapisi ob zanimivih povezavah na družbenih omrežjih. V času velikih besed o solidarnosti lahko, zaslepljeni od lepote ideje, spregledamo možnost za solidarnost tik pred nami. To se…
Nadaljuj z branjem
V čudnem času živimo. Nehali smo se pogovarjati, kako se izkopati iz spon kapitalizma in rešiti okoljsko krizo. Namesto tega drug drugemu gledamo pod prste, kako si umivamo roke. In kot da splošna zameglitev širše slike stvari ne bi bila dovolj, so tu slovenski kulturniki, ki se namesto s časom, ki prekipeva od možnosti, tako…
Nadaljuj z branjem
Pred kratkim smo objavili prispevek o neuresničenem natečajnem projektu Arhitektov Počivašek Petranovič za večstanovanjski objekt na Erjavčevi v Ljubljani. Ta prispevek me je spodbudil, da kljub enoletni distanci, zapišem pomisleke glede urbanističnih podlog natečaja, ki so po mojem mnenju slabe, kvarijo Ravnikarjevo monumentalno os Trga republike in kažejo na sistemsko nedelovanje urbanizma. Skoraj že pozabljeno dejstvo…
Nadaljuj z branjem
Pandemija koronavirusa je začasno ustavila svet in prebivalstvo izolirala v domove. Le če se zapremo v samokaranteno, lahko preprečimo hitro širjenje virusa in posledično zlom zdravstvenega sistema. Interesi posameznikov so se popolnoma podredili skupnim. Ti pogoji pa so žal ugodni za širitev nekega drugega virusa: virusa neumnosti. Prvo žrtev imamo v Piranu. Občina je namreč…
Nadaljuj z branjem
Polpretekla zgodovina je še posebej v Sloveniji nabita besedna zveza. Obenem pa je tudi oksimoron: zgodovina naj bi bila vendar stvar preteklosti, kako je torej lahko preteklost samo na pol pretekla? Je problematični del polpretekle zgodovine ta, ki še vedno vztraja v sedanjosti, ali oni, o katerem že pišemo zgodovinske knjige? Verjetno je res vsaj,…
Nadaljuj z branjem
Odziv na slavnostni nagovor predsednice upravnega odbora ob Prešernovi proslavi Z velikim pričakovanjem sem spremljala petkovo proslavo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Vrhunski dosežki letošnjih nagrajencev me navdihujejo in kažejo na visoko raven slovenske umetnosti. Z veseljem pa sem tudi pričakovala govor, ki se je v zadnjih letih razvil v specifičen hromeč žanr, usmerjen v kritiko…
Nadaljuj z branjem
Vsakomur, ki je v zadnjih letih namenil le peščico svoje pozornosti velikim razvojnim projektom prostorske revitalizacije, je jasno, da so v mnogih primerih t.i. kreativni centri ključnega pomena pri ustvarjanju blagovne znamke projekta in posledično pri njegovi uspešnosti oziroma dobičkonosnosti. Tega so se leta 2007 zavedali tudi v podjetju IMOS, ki je do stečaja imelo…
Nadaljuj z branjem
Na beneškem arhitekturnem bienalu leta 2016, ki ga je kuriral Alejandro Aravena, je bila v osrednjem paviljonu razstavljena instalacija The Evidence Room. Temeljila je na raziskavi, ki jo je profesor Robert Jan van Pelt opravil kot sodni izvedenec v pravnem sporu med ameriško zgodovinarko Deborah E. Lipstadt in angleškim pisateljem, ki zanika holokavst Davidom Irvingom…
Nadaljuj z branjem
V filmu Gozdovi so še vedno zeleni – enem najbolj presenetljivih slovenskih filmov po osamosvojitvi nasploh – najdemo fascinanten zaključni prizor, morda celo najbolj navdahnjen izmed vseh v nedavni zgodovini slovenskega filma. V njem režiser Marko Naberšnik svojo pripoved o dveh vojakih v odročni gorski postojanki med I. svetovno vojno zaokroži z oddaljujočim kadrom, v…
Nadaljuj z branjem
Vsako starejše mesto ima ulico, kjer so se od nekdaj naseljevale najpremožnejše plemiške družine in kjer so stale najmogočnejše mestne palače. V naši regiji se take ulice navadno imenujejo Gosposke: imamo jih v Mariboru, Gradcu, Celovcu in seveda v Ljubljani. Ljubljanska Gosposka ulica skupaj z Novim trgom je bila nekdaj center političnega, kulturnega in družabnega…
Nadaljuj z branjem
V preteklih dneh so nova pravila Banke Slovenije, ki močno zožujejo dostop prebivalstva do dolgoročnih kreditov, precej razburkala javnost. Namen tega zapisa je opozoriti, da bodo spremenjena pravila bistveno vplivala na prostorsko, arhitekturno, socialno in psihološko stanje našega okolja. Ne glede na vse pritožbe čez nova pravila o kreditiranju prebivalstva pa lahko rečemo, da lahko…
Nadaljuj z branjem
Leta 1986 je film Poletje v školjki (Tugo Štiglic) podrl vse rekorde gledanosti. Tistega leta naj bi si ga ogledalo več kot 116.000 ljudi. Če bi ga danes umestili na
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani se menda v naslednjih letih obeta množica novih luksuznih gradenj. Pustimo ob strani dejstvo, da se pri nas vse odvija v predvidljivem investicijskem valu: vsi investitorji, ki so še leto ali dve nazaj vlagali v bitcoine, letos pač vlagajo v luksuzne nepremičnine. Takšno monoprogramsko vlaganje je najboljši porok za novo krizo. Namesto pritoževanja…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
