Miloš Kosec: Vila Zlatica in interier »jedinega pravega radikalca slovenskega«

Je bil Ivan Hribar izjemen ali tipičen človek svojega časa? Glede na to, da je verjetno edini župan in lokalni politik izpred več kot sto let, ki je še danes del živega izročila, je nedvomno izjemen. Slovenski self-made man, »jedini pravi radikalec slovenski«, podjetnik in trden liberalec, ki pa ni bil malenkosten spodbujevalec kulturnega boja,…

Nadaljuj z branjem

Katarina Hostar: Hiša MA

Hiša MA arhitektke Katarine Hostar je novogradnja, ki se s svojim gabaritom in formalno izvedbo brezšivno umešča okoliško zazidavo. Klasična enodružinska hiša nikakor še ni pozabljena tipologija. To dokazuje tudi hiša MA Katarine Hostar v Tržiču, ki oblikovno sledi smernicam okoliške gradnje. Hiša je zrasla na izrazito ozki in podolgovati parceli, ki je na koncu…

Nadaljuj z branjem

Demšar arhitekti: Sončni paviljon na Bledu

Povečanje pritlične površine obstoječe enodružinske hiše na Bledu z lahkotnim kubusnim prizidkom so zasnovali Demšar arhitekti. Prizidki so v arhitekturnem svetu občutljiva tema. V zadnjih dveh številkah revije Outsider lahko beremo korespondenco med Vidom Žnidaršičem in Tinetom Tribušonom, ki tematiko poglobljeno obravnava. Priključevanje nove intervencije na star objekt je početje, ki zahteva rahločutnost in spoštljivost.…

Nadaljuj z branjem

od-do arhitektura: Prenova hiše L

Prenovo vrstne hiše na Škofljici sta izpeljala Aleš Žmavc in Matic Škarabot iz od-do arhitekture. »Vrstne hiše so pogostokrat determinirane s podlogovatimi tlorisi in možnostjo osvetlitve prostorov zgolj s strani čelnih fasad. Projekt prenove vrstne hiše L stremi k čimboljši tlorisni racionalizaciji in z izvedbo po meri izvedenega pohištva k izkoriščanju relativno majhnega gabarita,« povesta…

Nadaljuj z branjem

Fabrikat: Hiša DMD

Arhitektki Vesna Draksler (Fabrikat) in Tina Mikulič sta v Cerkljah na Gorenjskem zasnovali udobno enodružinsko hišo. Na zemljišču ob pašniku, od koder se odpira prelep pogled vse do obzorja, je zrasla hiša DMD. Nastala je, ko so otroci odrasli in si ustvarili svoje družine, naročnika pa sta si želela hiše, kamor bi širša družina lahko…

Nadaljuj z branjem

Meta Kutin, Tomaž Ebenšpanger: Hiša za preprosto bivanje

Recept za preprosto bivanje* Za takšno hišo potrebujemo dva arhitekta, dva naročnika (par na pragu tretjega življenjskega obdobja), obstoječe gospodarsko poslopje, dve drevesi, južno orientacijo, zidano peč za pizze (po okusu), in okvirno montažno konstrukcijo. Hišo postavimo, denimo, na lokacijo v bližini Litije, da se ji pogled lepo odpre proti okoliškim gričem in Šmartnemu v…

Nadaljuj z branjem

NFO: Hiša KNL

Enodružinska hiša v hrvaški Istri je delo arhitektov iz pisarne NFO. Projektna naloga na lokaciji v bližini Poreča je obsegala zasnovo počitniške hiše s štirimi spalnicami in bazenom. Okolica lokacije je obraščena z gozdom, leži pa na položnem bregu, ki je narekoval vkop dela pritličja v teren. Vstop v objekt se tako zgodi na poglobljeni…

Nadaljuj z branjem

Poke studio: Villa Majda

Ambient prenovljene kraške domačije, ki danes deluje kot hotel s štirimi zvezdicami, so zasnovali pri Poke studiu. Kamen, les, kovina – restavrirane stare materiale v kraški hiši dopolnjujejo sodobni elementi, ki rustikalno notranjost vile obvarujejo pred tem, da bi delovala ‘muzejsko’. Prej bi jo lahko označili za prostor ‘alternativne resničnosti’. Villa Majda predstavlja fantazijo življenja…

Nadaljuj z branjem

ARTA Projektiranje: Vila Zagreb

Počitniško Vilo Zagreb v Malem Lošinju je prenovila arhitektka Amira Čaušević. Projekt prenove in razširitve Vile Zagreb v nekdanjem železničarskem resortu v zalivu Čikat na Lošinju je le eden iz serije projektov prenov in osvežitev objektov na tej lokaciji. Zunanjost Vile Zagreb je zaščitena kot kulturna dediščina, zato je bila fasada natančno rekonstruirana. Arhitektka je…

Nadaljuj z branjem

Emil Jurcan, Praksa: Stancija Brčevac

Prenova zgodovinskega kompleksa v Istri je delo arhitekta Emila Jurcana. Stanzia ali stancija v istrskem dialektu označuje stavbno-gospodarski kompleks, tipičen za to ozemlje. Stancija Brčevac vse elemente svojega tlorisa (zid, bivalne in gospodarske objekte) odmika na robove lastniškega zemljišča, ki je popoln kvadrat. To lastništvo pa skupaj z obliko parcele izvira še iz časa centuriacije…

Nadaljuj z branjem