Ema Kugler: Intervju z vampirko

Z umetnico Emo Kugler sta se pogovarjala prijatelja arhitekta Natalija Zanoški in Darko Plevnik Portret: Klemen Dvornik Večer pred intervjujem pri prijateljih na balkonu kadimo cigarete. Iz železniških delavnic na drugi strani tirov na ves glas odmeva opera. Prijatelji se že nekaj let sprašujejo, kdo želi z glasbo preglasiti mimo brzeče vlakovne kompozicije. Skozi smeh…

Nadaljuj z branjem

Plečnikova nagrajenca: Dva arhitekta, Vid in Tine

Letošnji študentski Plečnikovi priznanji sta prejela Vid Žnidaršič in Valentin Tribušon Ovsenik. Prvi za magistrsko delo Drama! (začasna): idejna zasnova začasnih prostorov SNG Drama na parkirišču NUK 2 v Ljubljani in drugi za magistrsko delo Fužinska Copacabana: idejna zasnova ureditve športnega parka in plaže na območju med Štepanjskim naseljem in Fužinami v Ljubljani. Pogovarjamo se…

Nadaljuj z branjem

Rok Rozman: Podiranje jezov v glavah ljudi

Pogovor z Rokom Rozmanom je nastal spomladi leta 2018, ob pripravi monografije Living With Water, ki je pospremila slovenski paviljon na beneškem arhitekturnem bienalu. Na rekah Balkana je trenutno načrtovanih skoraj 3.000 novih hidroelektrarn. Na možne posledice tako drastičnih gradenj in posegov v vodna telesa med drugimi opozarja Rok Rozman, nekdanji olimpijec, biolog in pobudnik…

Nadaljuj z branjem

Intervju: Markus Pfisterer, soavtor prenove Plečnikovega stadiona

GMP (Von Gerkan, Marg and Partners) je eden večjih nemških arhitekturnih birojev. Sedež imajo v Haburgu, poslovne enote pa po vsem svetu. Med njihovimi referencami je tudi več stadionov, ki so jih zgradili po celem svetu. Pred več kot desetletjem so zmagali na vabljenemu natečaju za prenovo Plečnikovega stadiona. O kontroverzni prenovi stroka razpravlja že…

Nadaljuj z branjem

Juhani Pallasmaa: Beg pred svobodo

Nedavno se je v Ljubljani spet mudil priznani finski arhitekt, arhitekturni teoretik in fenomenolog Juhani Pallasmaa, ki ga slovensko občinstvo dobro pozna tudi zaradi prevodov njegovih izjemnih del Oči kože, Misleča roka in Utelešena podoba. Na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo je pod njegovim vodstvom potekala študentska delavnica, v Cankarjevem domu je imel predavanje z naslovom…

Nadaljuj z branjem

Tria Studio: Les je edini solarno izdelani material

Najprej je bil arhitekturni biro Tria studio, ki so ga takoj po končanem študiju arhitekture ustanovili Jernej Hočevar, Martin Lovrečić in Matevž Vrhovnik. Kmalu je prišla gospodarska kriza. Takrat so ustanovili izvajalsko podjetje, specializirano za gradnjo s križno lepljenim lesom. Ni prav pogosto, da arhitekturni biro odpre izvajalsko podjetje. To je redkost tako v slovenskem…

Nadaljuj z branjem

Nataša Pavlin, Aleksander Ostan: Najprej mi gradimo prostor, potem prostor gradi nas  

Sozvočje v arhitekturi je prava tema za pogovor z arhitektoma, ki arhitekturo temeljno zbližujeta z naravo, s čutili, z vsemi razsežnostmi bivanja, s celovitim prostorčasjem, kot pravi Aleksander Ostan. Obiščem ju v ateljeju ob vznožju poti iz mesta na Ljubljanski grad, v obetajočem prostoru nad mestom, ki na vrvež ponuja umirjen pogled z distance ……

Nadaljuj z branjem

Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost?

Philip Goad v svoji knjigi New Directions in Australian Architecture Petra Stutchburyja označi kot »liričnega tehnologa«. Težko bi našli boljši, bolj koncizen opis njegove prakse ali njega samega. Stutchbury ima oster in natančen um inženirja in dušo pesnika. Vsak detajl izkazuje predanost učinkovitosti, uporabnosti, trajnosti, a celote, sestavljene iz teh detajlov, so epske pesnitve o…

Nadaljuj z branjem

Zmago Šmitek: Indija, o, Indija!

Zadnji intervju s pokojnim etnologom Zmagom Šmitkom Pogovarjala sta se: Nina Petek in Jan Ciglenečki Zmago Šmitek je bil samoumevna izbira za pogovor o Indiji. Ko smo leta 2017 skupaj z Borutom Škodlarjem začeli pripravljati knjigo intervjujev o stikih Slovencev z Indijo, smo vanjo želeli vključiti pričevanja naših raziskovalcev, duhovnih iskalcev, »hipijev«, popotnikov in alpinistov,…

Nadaljuj z branjem

Ravnikar Gallery Space: Umetnost je sila pozitivnih družbenih sprememb

Ravnikar Gallery Space, miniaturna zasebna galerija na Prešernovi cesti v Ljubljani, ki zastopa predvsem umetnike (naj)mlajše generacije, je bila ustanovljena leta 2017. Dodobra je že zabredla v tretje leto delovanja, ob tem pa ni le preživela, temveč v svoji neodvisnosti cveti in raste. O galerijskem delu, stanju slovenske umetniške produkcije in usmeritvi R galerije smo…

Nadaljuj z branjem

Luka Marčetič: V novi val komedije

Luka Marčetič je multipraktik slovenske gverilske filmske, televizijske in spletne produkcije. Je scenarist, igralec in režiser, zaslužen za revolucionarno slovensko spletno serijo Dan ljubezni, ki že od svojega nastanka leta 2009 na platformi YouTube beleži zavidljivo gledanost. Na isti platformi je nadaljeval z Mojim asocialnim življenjem, vsakdanjimi prigodami asocialnega faliranega študenta, ki svoje nerodne interakcije…

Nadaljuj z branjem

Ivan Juretić: Kaj bi z milijonom, če pa lahko letim

Intervju: Ivan Juretić, arhitektNapisala: Ana Malalan, Anselma Arhitekt, mizar, oblikovalec, čebelar, vinar, planinec, jadralni padalec, vse to je Ivan Juretić. Sinteza vseh teh ljubezni se najbolj odraža v bivakih, ki jih sam sprojektira, zgradi in opremi v hribih, brez elektrike in dostopa za avtomobile. Je perfekcionist z izrednim občutkom za prostor in širokim obrtniškim znanjem.Spodnji…

Nadaljuj z branjem

Barbara Čeferin: So ljudje, ki še vedno veliko raje izbirajo tiskane formate

Barbara Čeferin, ki vodi zasebno Galerijo Fotografija v Ljubljani, od lani v novem sektorju knjižnega sejma Fotocona v preddverju Linhartove dvorane Cankarjevega doma predstavlja fotografsko umetnost v knjižni obliki. Poleg slovenskih samozaložnikov in založb so v naboru tudi izdaje tujih založb, del programa pa so tudi pogovori s slovenskimi ustvarjalci, avtorji fotoknjig. Lani ste na…

Nadaljuj z branjem

Drevesa, mimo katerih se ne vidi gozda

Intervju s Klausom Littmannom, avtorjem projekta For Forest Vse se je začelo pred skoraj petdesetimi leti, ko je umetnik Max Peintner dokončal eno izmed svojih mnogih odličnih distopičnih risb in jo poimenoval Nenehna privlačnost narave. Dvajset let kasneje je reprodukcijo risbe v neki publikaciji slučajno zagledal Klaus Littmann, takrat mlad švicarski umetnik in kurator. Popolnoma…

Nadaljuj z branjem