Advertisement
drama_parkirisce
Drama v birokratskem kaosu

Usoda prenove SNG Drama je negotova. Vse več vprašanj ostaja brez odgovorov in obstaja vedno večja verjetnost, da bo čez nekaj desetletij Drama le še propadajoča stavba sredi stihijskega parkirišča (to je že nastalo). Politične, birokratske in pravne zagate, v katere jo potiskajo odločevalci, jo vse bolj oddaljujejo od rešitve. Brez lastne stavbe pa je ogrožena tudi institucija kot taka.

 

Kaj je pripeljalo do zastoja?

V sobotni številki časopisa Delo (11. januar 2025) je bil objavljen obsežen članek o razlogih za zastoj prenove. V njem so predstavljeni vidiki vseh ključnih deležnikov. Sosedje zahtevajo verodostojno garancijo države za odpravo morebitnih poškodb, ki bi jih gradbeni posegi lahko povzročili na njihovem objektu. Ministrstvo za kulturo te garancije ne želi zagotoviti na način, sprejemljiv za sosede, in je namesto tega sprožilo postopek začasnega odvzema lastniške pravice. Ravnateljica Drame poleg zahtevnega vodenja programa usklajuje zapletene postopke za prenovo, arhitekti pa zagotavljajo, da bo izvedba varna in ne bo vplivala na sosednje objekte. Prispevek v zaključku podaja informacijo upravne enote, da vloge za izdajo gradbenega dovoljenja sploh še niso prejeli, in izjavo pristojnega ministrstva, ki bi vodilo postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, da od investitorja še niso prejeli dokumentacije.

Nerazumljivo vodenje projekta

Zunanji opazovalec težko dojame, kaj se dogaja. Zahteve sosedov, da država zagotovi popravilo morebitnih poškodb, so razumno utemeljene. Kot poudarjajo, prenovi ne nasprotujejo – nasprotno, jo podpirajo. Po primeru gradnje garažne hiše pod Kongresnim trgom, ki je poškodovala nunsko cerkev, si želijo zgolj zagotovila, da bo država sanirala morebitno škodo. Sprva jim je država ugodila, nato pa spremenila pogoje in odgovornost prenesla na SNG Drama. Sosedje v tem vidijo le navidezno jamstvo, ki bi lahko ogrozilo njihovo premoženje. Kot je torej iz izjav razumeti, bi se projekt hitro premaknil z mrtve točke, če bi ministrica prisluhnila pomislekom sosedov in podpisala verodostojno garancijo.

Arhitekt Matija Bevk in inženir Andrej Pogačnik zagotavljata, da pri izvedbi poškodb ni pričakovati. Kljub temu ministrstvo ni pripravljeno podpisati ustrezne garancije. Kot rečeno, je sprožilo postopek začasnega odvzema lastniške pravice. Potem ko je upravna enota izdala odločbo, so se sosedje pritožili in sodišče je pritožbi ugodilo. To pomeni, da bo pravni postopek trajal bistveno dlje od mandata trenutne vlade. Tudi če bi država na koncu začasno odvzela lastniško pravico sosedom, bi to bil poraz za vse, zlasti za stavbo in institucijo Drame.

 

Slabo vodenje države in dobro gospodarjenje zasebnika

Od jeseni Drama deluje v začasnih prostorih v nekdanji industrijski hali na Litostrojski cesti. Izgradnja nadomestnih prostorov, ki so arhitekturno presežni in obsegajo 4600 kvadratnih metrov, je trajala pol leta in stala milijon evrov. Ministrstvo te prostore najema za 71.000 evrov mesečno, kar letno predstavlja 10 % proračuna Drame. Najemna pogodba je sklenjena za tri leta, z možnostjo spremembe pogojev po tem obdobju. Takšna odločitev je presenetljiva, saj se zdi kot šolski primer neoliberalne politike, kjer se država zanaša na drage pogodbe z zasebnimi podjetji namesto na trajne rešitve v okviru javnega. To je še toliko bolj nenavadno za opcijo, ki se deklarira kot nasprotnik neoliberalizma.

Zdi se, da se je ministrstvo z najemom nadomestnih prostorov prenaglilo, saj je sklenilo posel, še preden bi sploh oddalo vlogo za gradbeno dovoljenje prenove in imelo jasno predstavo, kdaj se gradnja lahko prične. Zdaj je jasno, da gradbenega dovoljenja še dolgo ne bo. Kaj to pomeni za institucijo SNG Drama?

Tudi če predpostavimo, da bo po izteku trenutnih pogojev najemne pogodbe cena ostala enaka, to ni majhen strošek za Dramo. Če bi morala najemati nadomestne prostore desetletje, bi bilo veliko bolj smiselno, da država uredi lastne nadomestne kapacitete. Lokacija na Litostrojski je zelo slabo dostopna. Čeprav je arhitekturni projekt nadomestne Drame prejel nagrado piranesi in bo verjetno prejel še kakšno stanovsko priznanje, je infrastrukturno odrezan od mesta. Če bi uvedli novo avtobusno linijo ali celo tramvaj, bi imela selitev v industrijsko cono velik multiplikativni učinek. Tako pa lahko med industrijskimi halami gledališče pade v pozabo.

Je nov objekt boljša rešitev?

Kritiki prenove opozarjajo, da bi bila gradnja novega, sodobnega objekta cenejša in bolj smotrna. Stara Drama bo po prenovi ostala prostorsko omejena, podobno kot Opera po svoji prenovi.

Zato bi bilo celo smotrno, če bi država namesto najema, nadomestne prostore enostavno odkupila. Seveda za razumno ceno. Če pa objekt ne bi bil naprodaj, bi bila ena izmed možnih alternativ sporni objekt na Litijski 51, ki ga je država kupila v zadnjih dneh leta 2023. Država ga je sicer kupila za neke druge potrebe, a so se izkazale za neresnične. Tako je objekt, ki meri 5100 oz. 6200 kvadratnih metrov, prazen in pripravljen na novo rabo. Za strošek, podoben tistemu na Litostrojski, bi lahko na tej lokaciji zgradili presežno sodobno gledališče in rešili dva problema hkrati. Čeprav je ta predlog utopičen in zapisan neobremenjeno, pa ostaja dejstvo, da je stanje, v katerem se je znašla Drama, sramotno.

Ključ do rešitve je, da ministrstvo najde spoštljiv in konstruktiven dialog s sosedi in zagotovi pogoje, da se prenova čim prej prične. Drama in njeno občinstvo si zaslužimo trajno in spoštljivo rešitev, ki bo omogočila njen nadaljnji razvoj. Trenutno je še mogoče preprečiti nadaljni propad matične stavbe Drame, ki je kulturni spomenik, a če odločevalci ne bodo ukrepali hitro in preudarno, se bodo naši zanamci spraševali, kako je bilo mogoče, da je bila ta fascinantna stavba ujeta v birokratski kaos in prepuščena propadu.

 

Post scriptum

Javne zgradbe, ki predstavljajo temelj kulturne infrastrukture, so izjemnega pomena za našo identiteto. Leta 2018 smo v sodelovanju z NUK pri reviji Outsider organizirali odprto okroglo mizo, s katero smo želeli spodbuditi gradnjo NUK II. Dogodek je odlično uspel, kar je pripeljalo do podpisa pogodbe z birojem Bevk Perović za izdelavo gradbene dokumentacije v vrednosti okoli 1,5 milijona evrov.

Tudi o prenovi Drame, za katero so prav tako zaslužni isti avtorji, smo na teh straneh že veliko pisali. Objavili smo zgodovinski pregled dogajanja pred natečajem leta 2017, rezultate natečaja, odstopno izjavo prejšnjega ravnatelja ter zapis o poseku mogočnega kostanja – boleči, a nujni žrtvi za začetek prenove. O samem vodenju prenove in obsežnem posegu v zgodovinsko strukturo pa nismo želeli dvomiti, saj je bil to edini nacionalni projekt, ki kljub vsem težavam ni zastal.

Danes, ko je proces prenove zašel v takšno stanje, pa je potreben kritičen – in tudi samokritičen – pogled na situacijo. Naj odločevalci te kritike ne razumejo kot napad, temveč kot iskreno spodbudo, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da rešijo ta projekt najvišjega nacionalnega pomena.

 

Napisal: Matevž Granda
Foto: Voranc Vogel, vir Delo (stihijsko parkirišče pred Dramo, januar 2025)

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.