• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Fokus,Razmislek,Stanovanjske politike
/
17 januarja, 2022

Luka Jerman: Primer ŠS6

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Stanovanj primanjkuje. Svet se segreva. Epidemija je načela socialne vezi. Korupcija. Promet v mestnem središču neprestano narašča. Apokaliptična sporočila, ki ustvarjajo beli šum medijskega prostora, bi lahko smiselno umestili v urbana okolja po vseh koncih globalno povezanega sveta. Na svoj ekstremni način govorijo o kompleksnem, protislovnem življenju sodobnega mesta. Ta kompleksnost se periodično znova in znova razkriva v konfliktih, tistih majhnih (toda nič manj tragičnih) iz črne kronike ter tistih večjih, ki jim za dan ali teden uspe priboriti si naslovne strani in udarne špice dnevnih poročil, preden jih izpodrinejo aktualnejše novice.

Eden takih je v ospredje medijskih žarometov stopil v zadnjih tednih, ko so dnevni časopisi in osrednje oddaje poročali o boju za zelenice v soseski ŠS6 v ljubljanski Šiški. Za kakšen konflikt gre v tem primeru? Glavni udeleženci so trije: prebivalci modernistične soseske (oziroma njihovi predstavniki), podjetje Video Art (oziroma njegov lastnik Bojan Gjura), ki ima v lasti zelene površine soseske, in mestna oblast. Lastnik zelenih površin hoče spremembo namembnosti, ki bi mu omogočala gradnjo (izbrana tipologija: vila blok). Mestna občina si želi kompromisa, s katerim bi zaključila dolgoletni sodni spor z Gjuro glede lastništva površin – ta bi ji prepustil večino (šlo naj bi za 99 %) zemljišč v zameno za spremembo namembnosti, ki bi mu omogočila gradnjo štirih vila blokov na zemljiščih v skupni površini 1035 m². Prebivalci soseske poravnavi in morebitni gradnji nasprotujejo. Na tej ravni zgodba sproža veliko podvprašanj in omogoča različne interpretacije o »dobrih« in »hudobnih«.

Zgostitev pozidave znotraj mesta?

Ali gre za potencialno spodbuden primer pragmatičnega sodobnega urbanizma, ki teži k racionalnemu zgoščevanju poselitve, ki usklajuje zasebne in javne pobude v prid reševanja stanovanjskega problema, se pa ob tem spoprijema z reakcijo prebivalcev, zazrto v preteklost, in sindromom NIMBY (»na mojem dvorišču pa že ne«)? Ali pa je, nasprotno, na delu sprega med zasebnim kapitalom in politiko, ki zgolj s ciljem profita tepta pravice občanov, degradira bivalno okolje in ogroža vrhunsko urbanistično-arhitekturno dediščino?

Kot poudarja Luka Počivalšek, eden najaktivnejših predstavnikov prebivalcev Šišenske soseske 6, ki je v tem okolju odraščal in tu še vedno stanuje, soseska brez dvoma predstavlja eno najkakovostnejših stanovanjskih gradenj v Ljubljani in Sloveniji. Pri tem stališču še zdaleč ni osamljen, poleg arhitektov, ki prebivajo v soseski in so se pridružili iniciativi za ohranitev zelenic, stališče podpira tudi širši strokovni konsenz. Urbanista Janez Vovk in Aleš Šarec ter avtorja arhitekturne zasnove Ilija Arnautović in Aleksander Peršin so za svoje delo že leta 1968 prejeli nagrado Prešernovega sklada, danes pa se o prednostih premišljene zasnove lahko prepriča sleherni obiskovalec, na katerega vtis naredijo dinamične zasnove stavbnih mas, t. i. Arnautovićeve trdnjave, ki se od stolpnic ob Celovški cesti na severu proti zelenicam in Vodnikovi cesti s pozidavo enodružinskih hiš postopoma nižajo, tako da omogočajo dobro osončenje kar največ stanovanjem, obenem pa se med posameznimi sklopi oblikujejo prave majhne pokrajine gričev in gozdičkov, ki sploh v notranjosti že skoraj popolnoma udušijo hrup mesta. V osrčje soseske so snovalci umestili tudi novi del OŠ Valentina Vodnika in tri vrtce, zato danes, ko so prvotni prebivalci že upokojenci, ta združitev urbane in podeželske džungle utripa v pristnem medgeneracijskem prepletu. Navezanost prebivalcev na zelene površine tako ne preseneča. O tem na prav poseben način govori petdesetletni Klemen – tako poimenovan beli gaber, zasajen ob zaključku gradnje soseske na začetku sedemdesetih, ki so ga predvsem najmlajši vzeli za svojega in mu z neumornim obešanjem po njegovih vejah izklesali močno postavo, ki izstopa med vrstniki v okolici. Ne gre pa samo za romantičnoidilične podobe: tudi v tej soseski sta v času najostrejših protikoronskih ukrepov neposredna bližina in obilje odprtih zelenih površin imela izreden pomen za blaženje socialnih stisk, ki so jih v tovrstnih socialno mešanih okoljih občutili še posebej izrazito.

Po drugi strani ni treba posebej izpostavljati permanentne stanovanjske krize, ki se stalno zaostruje, medtem ko se že razne kleti in malo večje sobe »all-in-one« prodajajo po cenah, nedosegljivih večini, sploh mladim in ranljivim skupinam. Obenem je današnji konsenz stroke ob spopadanju z okoljskimi posledicami razpršene gradnje naklonjen zgoščevanju mest ob hkratni skrbi za učinkovit, dostopen javni promet in zadostne zelene površine. Ob pogledu na predvidene novogradnje v ŠS6 s ptičje perspektive si tako lahko marsikdo tudi dobronamerno zastavi vprašanje, ali ne gre zgolj za majhne posege, potrebne za razvoj mesta in nova stanovanja. Toda za odgovor na tako vprašanje ne zadostuje zgolj pogled od zgoraj, za gradnjo mesta je prej ali slej treba zakopati lopato, pri tem pa lahko poleg trdnih tal za temelje naletimo tako na kakšne kosti kot na gnoj (pa ne zaradi bližine še zadnjih trdoživih šišenskih kmetij) – predvsem pa se spoprimemo z vsemi perečimi temami sodobnega mesta, poudarjenimi v uvodu.

Boj za zelenice

Primarno vprašanje v primeru ŠS6 je lastništvo zelenih funkcionalnih površin soseske. Če se dejstvo, da so te v zasebni lasti, zdi nenavadno, kaj poreči na primere (tako v tej soseski kot drugje v Ljubljani), ko naj bi se brez vednosti etažnih lastnikov prodale celo stavbne parcele pod že zgrajenimi bloki? Ta in podobne situacije so plod tranzicijskih devetdesetih in nepregledne situacije ob sprejemu Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini leta 1997. Ena teh zgodb z istimi akterji (Giposs in Video Art) se je pred leti v bežigrajski BS3 po pritožbi na ustavno sodišče odvila v prid stanovalcem (vir), a v primeru ŠS6 se je občina odločila, da dolgotrajno pravdanje zaključi s sodno poravnavo. Prebivalci so na drugi strani prepričani, da bi bilo treba sodni postopek nadaljevati, saj naj bi bila prvotna transakcija nična. Podrobnejša pravna analiza primera presega okvire tega prispevka, a dogajanje zgovorno priča o kompleksnih pogojih urbanističnega načrtovanja v posttranzicijskem mestu. Kot v vseh družbah tudi tu na bolj in manj transparentne, legitimne in legalne načine delujejo raznovrstni interesi, naloga mestne oblasti pa bi bila, da brani javni interes ne glede na vsakokratno izmuzljivost tega pojma.

vir: https://www.mojaobcina.si/ljubljana/novice/resujemo-dolgoletni-spor-na-obmocju-sisenske-soseske-6.html

Zgoščevanje in participacija

Ali lahko rečemo, da se z gradnjo predvidenih 36 stanovanj bistveno prispeva k reševanju stanovanjskega problema? Ali da se, po drugi strani, z gradnjo izboljšuje bivalno okolje stanovalcev soseske? Za usklajevanje teh, pogosto nasprotujočih si vidikov javnega interesa bi morala biti v igri ob »zgoščevanju« še ena magična beseda sodobnega urbanističnega besedišča – participacija. Ne glede na to, kako si še en izmuzljiv pojem interpretiramo, ga v tej zgodbi le težko najdemo. To je ob dogajanju v oddaji Studio City (povezava) poudarila tudi krajinska in urbanistična načrtovalka Maja Simoneti: »Ko zgoščujemo mesto, ko ga spreminjamo, se moramo pravzaprav s prebivalci pogovarjati, v kaj ga hočemo spremeniti. In so pripravljeni marsikaj razumeti, ampak se je treba pogovarjati z njimi. Dialoga je pri nas gotovo premalo.« Ta odsotnost vključevanja prebivalcev v vizije razvoja (če lahko o njih govorimo v tako stihijskem pojavu, kot je pričujoči) pa kaže na šibko urbanistično politiko aktualne oblasti. Ta se tu ne nazadnje kaže v sklicevanju na skico (arhitekturne, ne urbanistične zasnove) avtorja Arnautovića na nekem sestanku na začetku tisočletja.

Pustimo ob strani odsotnost »dokaznega gradiva«, saj javnosti omenjena »skica« niti ni bila predstavljena, in demanti Janeza Vovka, avtorja urbanistične zasnove, ki je v javnem pismu podpore nasprotnikom pozidave opozoril, da je bil na sestanku ob predložitvi skice prisoten, in so takrat tovrstne zazidave enoglasno zavrnili. Ne glede na to bi moralo biti jasno, da dober urbanizem ne more slepo slediti avtorskim zasnovam, nastalim v specifičnem kontekstu, ampak izhaja iz strokovnih analiz aktualnih potreb, potencialov, groženj, slabosti itd.

Foto: Luka Počivalšek

Tako ne more biti zadosti, da mestni arhitekt Janez Koželj zatrjuje, da »občina pogojuje to gradnjo, s katero se je strinjal tudi arhitekt soseske Ilija Arnautović, s soglasjem stanovalcev«. Od občine, ki se proaktivno, transparentno, demokratično in vključujoče loteva reševanja kompleksnih izzivov urbanega sobivanja in razvoja, bi pričakovali več. 

Več so tako pokazali prebivalci v Odboru za ohranitev zelenic, ki so poleg preseganja političnih delitev (v nasprotovanju so se, oportuno ali ne, civilnim aktivistom pridružili četrtni svetniki SDS, levice in celo vladajoče Jankovićeve liste, kar kaže na močno četrtno zavest v Šiški) presegli tudi običajno pasivno zavračanje statusa quo. Poleg organizacije družabnih prireditev za vse generacije v soseski so se tako povezali s stroko in s Fakulteto za arhitekturo in Biotehniško fakulteto v prihodnjem letu načrtujejo več delavnic participativnega razvoja in ohranjanja prednosti skupnostnih površin. Poleg tega so iz predstavnikov različnih strok (arhitekturna, pravna), stanujočih v soseski, oblikovali tri odbore za nagovarjanje izzivov sobivanja. Čeprav sicer lahko z razvojnega vidika pod vprašaj postavimo večkrat obravnavano trditev, da soseska ŠS6 (ali katerikoli drug del mesta) lahko kdaj predstavlja za vselej zaključeno celoto, s svojim delovanjem stanovalci sami kažejo odprtost za razvoj, ki vključuje njihove potrebe in nagovarja tudi njihove strahove. 

Problematika visokih gradenj

Ob tem uspešno odpirajo tudi širše problematike mesta, kot je trenutna pospešena gradnja visokih stanovanjskih gradenj v bližini (Kvartet in Spektra na drugi strani Celovške ceste): v urbanistično-arhitekturno zasnovo niso bila vključena socialna stanovanja, zelenih površin pa že zdaj pri obstoječih Celovških dvorih močno primanjkuje. Prebivalci zato uporabljajo velikodušno zasnovo »socialistične« soseske na drugi strani mestne vpadnice. Obstoječa in nova stanovanja se tako tudi tržijo s sklicevanjem na bližino zelenih površin in javne infrastrukture šole, vrtca in knjižnice, ki so v celoti prisotni v ŠS6.

Tudi zato je ob kakovostni modernistični dediščini v podobnih primerih pogosto prisotna skušnjava nostalgije, ki ne pripomore k iskanju aktualnih načinov reševanja socialnih, okoljskih in prostorskih izzivov. V interesu tiste večine, ki jo imenujemo »javnost«, bi moralo biti iskanje modelov načrtovanja in odločanja, kjer zasebna investicija in javno dobro ne bosta razumljena kot že vnaprej izključujoča. Ne glede na to, kako naivno in utopično to zveni danes.

Piše: Luka Jerman

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPeter Kovač: Spominska kapelica Davu Karničarju
NaslednjiPokrovi jaškov – spregledano mestno pritličje?Next
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaStanovanjske politike

Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali?

23 septembra, 2019
Arhitekturakritika

Ira Zorko: Kruta usoda naselbinske dediščine prve polovice 20. stoletja

21 oktobra, 2020
Arhitektura

Tomaž Krištof: Štirje stebri arhitekture

5 februarja, 2021
Arhitektura

Zadnji dnevi stare tehnologije

3 decembra, 2019
Arhitektura

Davor Podbregar, Avstrija

28 februarja, 2021
Arhitektura

PROSTRANSTVA ŽELEZNIŠKEGA KUPEJA

3 februarja, 2017
ArhitekturaStanovanjske politike

Nova ljubljanska železniška postaja bo večja od dunajske!

18 septembra, 2017
ArhitekturaStanovanjske politike

Gole hiše

5 maja, 2017
1 2 … 41
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo