Prejšnji teden se je odvila mednarodna konferenca Vizija Ljubljana 2045. Z iztekom agende Vizija Ljubljana 2025 prihodnje leto je sedaj v pripravi nov dolgoročen dokument, ki bo usmerjal naslednjih 20 let razvoja mesta Ljubljana. Konferenco so odprli v četrtek, 11. aprila, v Kinu Šiška s šestimi predavanji, kjer so izzive in uspešne prakse planiranja ter urbanističnega razvoja (evropskih) mest poleg predstavnikov mesta predstavljali gostujoči tuji strokovnjaki. Po vsakem predavanju je bilo nekaj časa namenjenega vprašanjem iz publike, ki so bila zastavljena anonimno preko aplikacije. Dogodek se je zaključil z odprtim omizjem. Zaradi svoje mednarodne narave je konferenca potekala v angleškem jeziku.

Niz predavanj je otvoril ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič, ki je zadolžen za področje urbanizma, in svojo predstavitev zaključil s poudarkom: »Največji problem bi bil, če ne bi bilo sprememb.« Sledili so gostujoči predavatelji, ki so s predstavljenimi pristopi k reševanju urbanih izzivov, realiziranimi in na novo zastavljenimi projekti, prepričljivo retoriko ter živahnostjo svojih predstavitev poželi pozitiven odziv občinstva.

Konferenci se je preko videoklica pridružil kolumbijski urbanist in teoretik Carlos Moreno, znanstveni direktor katedre ETI (na IAE Paris Sorbonne). Predstavil je svoje koncepte, kot so humano pametno mesto, 15-minutno mesto in 30-minutno območje. Zagovarja policentrično organizacijo mest z družbeno cirkulacijo, torej kvalitetno socialno življenje po celotnem mestu. Posebno pozornost je namenil tudi klimatskim spremembam, pri čemer je poudaril, da so mesta glavni ključ do rešitve.

Carlos Moreno. Foto Mathieu Delmestre

Sledilo je predavanje Marie Vassilakou, bivše podžupanje Dunaja, odgovorne za urbanistično načrtovanje, promet, varstvo okolja in sodelovanje javnosti, ki trenutno deluje kot neodvisna svetovalka za urbano preobrazbo. Predstavila je uspešno dunajsko stanovanjsko prakso, ki ima sicer že 100-letno tradicijo. Dunaj je predstavila kot socialno mesto – mesto najemanja in ne lastništva. Večina prebivalcev stanovanja najema, mesto pa poskrbi, da so najemnine dostopne, pravične in redno regulirane s strani oblasti. Mesto tudi skrbi za smotrno razpolaganje z zazidljivimi zemljišči in njihovo cenovno kapico. Izpostavila je stigmo besedne zveze »socialna/neprofitna stanovanja«, ki je prisotna tudi v našem okolju. Cenovno dostopna domovanja so za vse, ne le za finančno šibkejše, saj predstavljajo golo potrebo in ne luksuzne dobrine. Glavno vodilo pri razvoju avstrijske prestolnice povzemajo besede: (cenovna) dostopnost, bivalnost, skupnost.

Sledili sta dve predavanji o praksi španskih mest. Asier Abaunza Robles, pooblaščeni svetnik za urbanizem, strateške projekte in javni prostor mesta Bilbao, je orisal zgodbo nekdaj povsem industrijskega mesta, ki se je v času postindustrializacije znašlo v krizi in z njo destrukciji mestnega okolja, nato pa se uspešno transformiralo. Mesto je na prelomu tisočletja sicer doživelo nekakšen preporod, predvsem s paradnimi arhitekturnimi projekti, kot so odprtje muzeja moderne umetnosti (Guggenheim) leta 1997 arhitekta Franka Gheryja, pasarele ZubiZuri in novega letališča Sondica arhitekta Santiaga Calatrave. Vendar je predavatelj poudaril, da uspešnost mesta, znanega tudi po t. i. Bilbao efektu, ni zgolj v najemanju »slavnih« arhitektov, temveč je preobrazba rezultat skrbnega in celovitega načrtovanja s strani tako večjih kot manjših organizacij, vodstva mesta, regije in tudi države, ki temelji predvsem na sodelovanju. Mesto je sprejelo dogovor, da se osnova začrtane razvojne poti z zamenjavo oblasti oziroma tistih na vodilnih/odločevalskih položajih ne spreminja, temveč se z delom skladno z agendo tudi nadaljuje in nadgrajuje – le tako je napredek in rast mesta lahko zagotovljen.

Barcelonski model “superbloka”. Vir: https://barcelonarchitecturewalks.com/superblocks/

Glavna tema predavanja Xavierja Matille Ayale, ki je med letoma 2019 in 2023 kot glavni mestni arhitekt Barcelone vodil in nadzoroval program Barcelona Superblock, je bila urbanistična strategija za preoblikovanje mestnih ulic v bolj zelene in zdrave prostore z močnejšimi socialnimi ter ekonomskimi vezmi. Barcelona je razdeljena na cone, katerih prenove po strategiji superblock se lotevajo skladno s prioritetami celostnega razvoja mesta. Poudaril je pomen kakovostnega javnega prometa kot osnove za izboljšanje mestnih sosesk, hkrati pa odgovor na okoljsko krizo z ozelenitvijo ulic, streh in zidov objektov, zmanjšanjem števila avtomobilov ter vključitvijo obnovljivih virov energije v mestno tkivo. Z željo po širši družbeni angažiranosti pri načrtovanju mestnih projektov so ustvarili digitalno platformo, preko katere lahko meščani s svojimi idejami in predlogi aktivno soustvarjajo urbano okolje.

Niz predavanj je zaključil danski arhitekt Stephen Willacy, ki je med letoma 2012 in 2020 deloval kot glavni mestni arhitekt v Aarhusu na Danskem. Tako kot Ljubljana se tudi Aarhus sooča s pomanjkanjem študentskih namestitev, stanovanj in vse višjimi najemninami. Krizo rešujejo s širjenjem učinkovitih povezav javnega prometa, ki mestno središče povezujejo s cenovno dostopnejšimi okoliškimi kraji. Javne ustanove kombinirajo s programom prometa. Predstavljen je bil primer knjižnice Dokk 1 (največje skandinavske knjižnice), delo biroja Schmidt Hammer Lassen, pod katero je poleg parkirišč za avtomobile in kolesa najti kolesarske poti in železniško progo. Izpostavil je raznovrstnost nabora arhitekturnih birojev, ki ustvarjajo nove prostore v mestu, in poudaril, da brez kolektivne angažiranosti in investicij ni ne rasti ne napredka.

Knjižnica Dokk 1, Schmidt Hammer Lassen, Foto: Adam Mørk

Skupne točke predavanj so bile predvsem vpliv okoljskih sprememb, pomen učinkovitega sistema javnega prometa kot nujnosti za razvoj sodobnih mest ter s tem zmanjšanje odvisnosti od individualnega avtomobilskega prometa in reševanje stanovanjskih izzivov. Izpostavljena je bila nujnost trajnostnega razvoja, skladnega z agendo Združenih narodov, ki spodbuja načrtovalce in oblasti, da mesta snujejo v skladu z zastavljenimi cilji – ti vključujejo naslavljanje klimatske krize, trajnostno rabo naravnih virov, zagotavljanje pravičnosti in enakosti, ustvarjanje bolj zdravega in varnega urbanega okolja za vse prebivalce ter participatorno planiranje mest.

Eno od ponavljajočih se vprašanj publike je bila stanovanjska kriza, ki je postala akutna težava v večini mest, vključno z Ljubljano. S problematiko se ne soočajo le prebivalci iz finančno šibkejših okolij, temveč tudi »povprečni«, najštevilčnejši srednji razred. Na udaru so zlasti mladi, ki se z nepremičninskim trgom srečajo že v študentskih letih, če ne dobijo sobe v študentskem domu. Težave pa se nadaljujejo tudi po zaključeni izobrazbi in ob zaposlitvi, saj si z lastnim zaslužkom le težko privoščijo plačevanje tržnih najemnin. Trenutno v Sloveniji poteka tudi zagovorniška kampanja Mladinskega sveta Slovenije z geslom »Nimam kam« in opozarja na tovrstno problematiko.

S predstavljenimi praksami vključujočega pristopa k načrtovanju, celostnim oblikovanjem prostora in pragmatičnim iskanjem rešitev problematik, s katerimi se soočajo sodobna mesta, so gostujoči predavatelji pustili močan vtis ter spodbudili razpravo o prihodnosti slovenske prestolnice. Mesto je kompleksen in dinamičen organizem, ki se nenehno razvija in prilagaja novim izzivom. Vprašanje ni zgolj, ali se bodo spremembe zgodile, temveč predvsem kakšne spremembe si želimo, da se zgodijo.

Napisala: Pia Tomažič
Foto: Pia Tomažič

Vir naslovne fotografije: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/urbanizem/mednarodna-konferenca-vizija-ljubljana-2045