• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Fokus,kolumne,Stanovanjske politike
/
16 februarja, 2022

Vasja Bočko: Zakaj Slovenija potrebuje »resen« nepremičninski davek?

Ko slišimo besedno zvezo »nepremičninski davek«, nas, Slovence, skoraj praviloma preplavijo visceralni občutki. Ko skušamo sebi in drugim pojasniti ta izredno emocionalen negativen odziv, gre naša logika približno takole: »Plačal sem davek pri plači, plačal sem DDV, ko sem gradil hišo, plačujem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, zdaj pa naj bi plačeval še davek na nepremičnino?!«

Iz tega sledi, da je nepremičninski davek nekako »nefer«. Žal je to popolnoma brezpredmetna ugotovitev. Davki so namreč zgolj način za plačevanje denarja državi, ki ga potrebuje za zagotavljanje storitev, za katere velja družbeni konsenz, da naj jih zagotavlja.

Davek sam po sebi ni nikoli »fer« ali »nefer«. Vedno ga je treba ocenjevati v kontekstu tega, kaj za to plačilo državi dobimo v zameno. Če za svoj denar dobimo kakovostne storitve, je financiranje države smiselno in posledično so tudi davki smiselni.

Če predpostavimo, da država mora na neki način od državljanov zbrati denar za svoje delovanje in da je to »fer«, potem sledi naslednje vprašanje: “Kaj je najbolj »fer« način?” To pa je vprašanje davčne politike. Davki so smiselni že zato, ker imajo vgrajen princip »pay as you go« oziroma »plačaj po porabi«. Nekdo, ki ničesar »ne porabi«, tudi ničesar ne plača. In obratno. Obstaja pa seveda mnogo različnih oblik te »porabe« in zato tudi mnogo različnih davkov. 

Nekateri davki obdavčijo dohodke (od dela, kapitala), drugi potrošnjo (DDV), tretji določene transakcije (davek na finančne storitve, trošarine pri nakupu goriva, cigaret, alkohola), četrti določene aktivnosti (letna dajatev za uporabo cest, emisijski kuponi), peti lastništvo oziroma premoženje (na primer davek na luksuzne avtomobile). 

Popolnoma mogoče bi bilo vse davke zamenjati z enim »davkom«, ki bi ga odmerili vsaki osebi v Republiki Sloveniji (fizični in pravni) in država bi prišla do enake količine zbranega denarja.

Vendar, različne davke imamo zato, ker davki poleg osnovnega namena zbiranja denarja za državo predstavljajo tudi sistem korenčkov in palic pri vsakodnevnih odločitvah vsakega davčnega subjekta. Imajo torej vpliv na »obnašanje« ljudi.

Večje ko so trošarine za alkohol, dražja bo steklenica viskija in manjša bo poraba. Večja ko bo trošarina na fosilna goriva, bolj se bo splačalo investirati v razvoj in nakup električnih vozil. Bolj ko bo obdavčeno izplačilo dividend v podjetju, več bo zadržanih dobičkov. In tako naprej.

Davek na nepremičnine sodi med davke na premoženje. Premoženje pa lahko v osnovi delimo na »produktivno« in »neproduktivno«. Produktivno premoženje je takšno, ki kaj ustvarja. Sem sodijo lastništvo zemlje, ki se obdeluje (gozd, polje), lastništvo podjetja, ki proizvaja blago in storitve (delnice), ter finančni instrumenti, ki zagotavljajo denarne prihodke (posojilo). Vse, kar za lastnika ustvarja aktiven dohodek. Nasprotno od tega je »neproduktivno« premoženje, ki ne ustvarja aktivnega dohodka. To so v prvi vrsti predvsem luksuzne dobrine (umetnine, nakit), pa tudi predmeti, ki razen uporabne vrednosti ne ustvarjajo prihodkov za lastnika (avto, jahta). Sem sodijo tudi nepremičnine, natančneje tiste, v katerih živimo sami, in počitniške, ki jih ne oddajamo. 

Če za trenutek pogledamo na družbo kot na celoto, je vsakomur jasno, da bo uspešnejša tista družba, ki bo produktivnejša. Iz tega sledi, da bo uspešnejša družba tista, ki bo kopičila produktivno premoženje namesto jaht in dragih avtomobilov.

Naš davčni sistem pa trenutno deluje ravno obratno. Kaznuje tiste, ki vlagajo v produktivno premoženje, in nagrajuje tiste, ki vlagajo v nepremičnine. (Resda obstaja davek na nepremičnine, če skupna vrednost presega pol milijona evrov, vendar ta zakon ponuja toliko lukenj, da ne prinaša nobenega resnega učinka.) 

Prepričan sem, da takšna davčna politika aktivno prispeva k dejstvu, da je najljubša naložba povprečnega Slovenca nakup nepremičnine. Namreč dom, lastna nepremičnina, nam že zgodovinsko in simbolno predstavlja eno največjih vrednot in občutek varnosti. Če k temu dodamo še davčno smiselnost takšnih naložb, je rezultat jasen. Vsak presežek denarja gre v nakup nepremičnin namesto v produktivnejše naložbe, kot so delnice in skladi. S tem pa nehote zapademo v začaran krog nepremičninskega balona – več ko se investira v nepremičnine, bolj nepremičninam raste vrednost, in bolj ko postaja investicija v nepremičnino privlačna, več investiramo v nepremičnine …

Menim tudi, da bi morali iti še korak dlje in bolj obdavčiti tudi tiste nepremičnine, v katerih živimo (nenaložbene nepremičnine), seveda ob ustreznem zmanjšanju drugih obdavčitev, tako da se skupna davčna obremenitev za povprečnega državljana ne bi povečala. 

V Sloveniji namreč obstaja precejšnje neujemanje med »cash rich & asset poor« in »cash poor & asset rich« posamezniki oziroma gospodinjstvi. Prevedeno v slovenščino to pomeni med tistimi, ki imajo veliko denarja in malo premoženja, in tistimi, ki imajo veliko premoženja in malo denarja. 

Primer: mlada družina, v kateri oba od staršev delata in imata skupne prihodke v vrednosti 4.000 evrov, stanuje v najemniškem stanovanju ali v lastniški nepremičnini, za katero odplačujeta kredit v vrednosti 150.000 evrov. Takšna družina je dohodkovno (denarno) relativno bogata, neto premoženja pa praktično nima (dolg banki presega vrednost skupnega premoženja). Nasproten primer je upokojenka, ki ima 800 evrov pokojnine in stanuje sama v lastniškem stanovanju, vrednem 200.000 evrov. Takšna oseba ima zelo malo denarja, ima pa veliko premoženja.

To ni hipotetičen primer, temveč pogostokrat realno stanje v prestolnici, ki jo najbolj pesti nepremičninska problematika. Upokojenka stanuje v stanovanju, ki je najverjetneje preveliko za njene potrebe in predrago za vzdrževanje glede na vrednost njenih prihodkov. Na drugi strani imamo mlado družino, ki potrebuje večje stanovanje in ima denar za njegovo vzdrževanje, vendar do stanovanja ne more priti. Zaradi manka davčnih korenčkov in palic upokojenka namreč nima nobene spodbude, da bi svojo nepremičnino dala na trg (bodisi za najem bodisi za prodajo). 

S tem trg ostaja nelikviden (zelo malo nepremičnin menja lastnika), veliko število kupcev se bori za majhno število nepremičnin, ki se prodajajo. Cene so zato večje, kot bi morale biti. Mlada družina ne more do ustreznega stanovanja, upokojenka pa medtem trpi velike stroške svoje nepremičnine. Če bi v trenutnem davčnem sistemu stanovanje oddala v najem, bi plačevala 27,5% davek. Če v njem stanuje, davka ne plača. Če bi se odločila stanovanje zamenjati za manjše, pa bi pri iskanju novega prav tako trpela posledice nelikvidnega trga.

Kot družba imamo zaradi zgrešene davčne politike »bogastvo« alocirano tam, kjer ni velikega učinka za večjo dolgoročno blaginjo družbe. Dodatno pa s tem škodujemo trgu nepremičnin, ki za vse udeležence trga dela nepremičnine manj dostopne, kot bi lahko bile. 

V Sloveniji bi zato morali imeti resno debato o tem, kako spremeniti davčni sistem, da bo družbi ponujal več korenčkov za investiranje v produktivno premoženje in več palic za investiranje v neproduktivno premoženje. To se bo poleg splošnih pozitivnih učinkov za blaginjo družbe odražalo tudi v bolj likvidnem trgu nepremičnin in manjših cenah nepremičnin. S sočasno davčno razbremenitvijo dela (nižja dohodnina) in/ali potrošnje (manjši DDV) pa bo narasla naša kupna moč, ki bo še dodatno pripomogla k lažjemu nakupu nepremičnine. 

Mnenje piše: Vasja Bočko, podjetnik

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiŠS6: Odgovori Martina Valingerja, urbanista in člana neformalnega odbora stanovalcev
NaslednjiKatarina Gomboc Čeh: V mestu, ki ne obstajaNext
Povezani članki
Loading...
FokusArhitekturaOsebnosti

Stoletje Stanka Kristla

28 januarja, 2022
kolumne

Miloš Kosec: Razgrajevanje zidov

20 aprila, 2020
Arhitekturakolumne

Nejc Prah: Kisla voda bregove dere

15 januarja, 2020
kolumne

Vasja Bočko: Plače

16 marca, 2022
kolumne

Žan Malek Petrovič: Krema proti vsem boleznim

17 maja, 2021
kolumne

Radosti samoizolacije: Oddelek s sadjem in zelenjavo

30 marca, 2020
kolumnekritika

Nejc Prah: Memento mori, Birokrat

26 januarja, 2023
kolumne

Ajda Milne: Pride Ljubljančanka v Tokio

12 januarja, 2023
1 2 … 46

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo