• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Intervju,Stanovanjske politike,Urbano
/
17 marca, 2022

Stanovanjska zadruga R50

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Jesko Fezer v pogovoru z Aljošo Deklevo.

Ali je arhitekt sposoben refleksije stanovanjskega projekta, če ga ne doživlja tudi v času njegove uporabe? Jesko Fezer je izkusil prav to. Skupaj z IFAU in Heide & von Beckerath je zasnoval berlinski večstanovanjski participativni projekt R50, v katerem od leta 2012 z družino prebiva v skupnosti 20 intenzivno povezanih stanovanjskih enot.

Projekt je že med snovanjem pritegnil veliko pozornosti med arhitekti, ki se aktivno ukvarjamo z razvojem konceptov kolektivne stanovanjske arhitekture. Proces angažmaja skupnosti, usmerjenega v skupnostno bivanje, je bil v tistem času podrobno predstavljen v strokovni publicistiki, ki je dokumentirala stanovanjsko gibanje v Berlinu. Od takrat pa je preteklo že skoraj desetletje, in ker Stewart Brand v svoji knjigi How Buildings Learn trdi, »vse stavbe so napovedi« in »vse napovedi so napačne«, je poučno na projekt pogledati tudi v perspektivi časovne distance, razumeti procese med snovanjem in ugotoviti, kaj se je izkazalo v času uporabe.

Predvsem pa so izzivi in potenciali modelov razvijanja participativnih stanovanjskih gradenj z vnaprej organiziranimi stanovanjskimi skupnostmi, bodisi v obliki zadrug ali gradnje v lastni režiji, pomembna aktualna tema v našem prostoru, ko se sprašujemo o boljši prihodnosti razvoja različnih modelov gradnje cenovno dostopnih stanovanj. Ta ne morejo biti več samo generična in zagotavljati le nujnosti za preživetje, temveč bi morala biti ambicioznejše načrtovana in dvigovati kulturo skupnostnega bivanja na nivo kakovostnega življenja v trajnostni družbi.

AD: Kolektivni stanovanjski projekt R50 brez specifičnega konteksta Berlina sploh ne bi bil mogoč. Kateri pogoji, regulacije in ambicije so vodili do posebnega procesa ustvarjanja R50 – vašega današnjega doma?

JF: Morda so bili najpomembnejši vzgib prav slabe okoliščine nepremičninskega trga v Berlinu leta 2010. Takrat je bilo mogoče začutiti precejšnje pomanjkanje dostopnih stanovanj, kar je bila posledica gentrifikacije, ki je močno spremenila strukturo mesta. Socialnih stanovanj sploh ni bilo več. Ljudje so bili tako postavljeni pred izziv iskanja načina, kako bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti dolgoročne dostopne stanovanjske priložnosti s perspektivo, daljšo od dveh let. Večina trenutnih stanovalcev R50 smo prebivali v nekdanjih socialnih stanovanjih, v katerih so se najemnine postopoma vse bolj večale, zaradi česar smo predvidevali, da si bivanja v teh stanovanjih že čez nekaj let ne bomo več mogli privoščiti. Rekli smo si: »Če si ne moremo privoščiti živeti v najemniških socialnih stanovanjih, se moramo sami domisliti česa vzdržnejšega.«

Ali so bila socialna stanovanja v lasti mesta?

Ja. Veliko je bilo stanovanjskih skladov, ki jih je vodilo mesto. Vendar pa je mesto večino svojih stanovanj prodalo privatnim investitorjem. Čeprav so nekatera izmed njih še vedno v lasti države, so morala delati profit, zaradi česar so postopoma prenehali subvencionirati večino najemnin. Istočasno so eskalirale cene na privatnem trgu, kar je ljudi prisililo v iskanje rešitev. Takrat smo prvič začeli razmišljati o »Genossenschaften« oziroma zadrugah in navezali stik z več zadružnimi kooperativami. Vendar pa naš namen zgraditi cenovno ugodno več stanovanjsko hišo ni imel nobene zveze z željo po lastništvu doma ali privatno lastnino. Izhajal je iz ideje, kako si je na dolgi rok še mogoče privoščiti živeti v Berlinu, imeti sprejemljive, fiksne stroške in prebivati v skupnosti. V razmišljanje o stanovanjskih modelih in naši situaciji so nas torej prisilile zunanje okoliščine. Podrobneje smo preštudirali koncept Baugruppen – gre za stanovanjski model, ki se je takrat realiziral v zahodni Nemčiji, predvsem v Tübingenu, Hamburgu in tudi Berlinu. Ker smo imeli glede obstoječih primerov mešane občutke, smo se odločili za radikalnejšo verzijo modela Baugruppe.

Ali je struktura modela Baugruppe formalno regulirana?

Čeprav obstajajo ljudje, ki se specifično ukvarjajo z organizacijo modela Baugruppe, ne gre za formalnopravni model, prav tako nima uradne zakonske definicije. Preprosto povedano gre za model, pri katerem skupina ljudi kupi parcelo in zadolži arhitekta, da zasnuje stavbo, ki jo bodo skupaj zgradili in v njej prebivali. Edina razlika v primerjavi z nakupom stanovanja na trgu je ta, da v procesu investitor ni tretja oseba z interesi profita. Gre za model gradnje v lastni režiji.

Kako pa se zadruge razlikujejo od modela Baugruppe?

Zadruge so zakonsko regulirane dolgoročne organizacije. Glavna razlika je, da zadružni model stanovanj ne omogoča dobička. Običajno se plača neka pristojbina, recimo 15.000 evrov, s čimer se vključiš v zadrugo, v kateri nato plačuješ fiksen mesečni znesek. Ko se izseliš, dobiš svoj denar nazaj. Morda dobiš minimalno večjo vsoto od vložene, vendar ne profitiraš od rasti nepremičninskega trga, kakor bi, če bi kot v modelu Baugruppe bil lastnik svojega stanovanja. V tem primeru lahko stanovanje namreč prodaš po tržni ceni. To je še kar problematično in vpliva na sobivanje v skupnosti in na njeno strukturo. Ljudje modela Baugruppe morajo biti sposobni financirati celoten proces, medtem ko se lahko v zadrugo vključi tudi tisti z malo denarja.

Model Baugruppe torej ponuja zanimivo možnost vplivanja na razvoj nepremičninskega trga in življenja mesta.

Rekel bi, da so zadruge bolj zanimivi modeli, a jih je težko realizirati, zato bi mesto in država morala ustvarjati ugodne okoliščine, ki bi spodbujale njihov nastanek. Baugruppe je bil takrat pač veliko bolj realističen. Poskusili smo izkoristiti vse možnosti in potenciale, ki jih je ponujal, hkrati pa smo se zavedali omejitev modela, ki je pravzaprav dostopen pretežno srednjemu razredu, tistim, ki lahko zaprosijo za bančni kredit. Na neki način je tudi to del špekulacije in gentrifikacije. Baugruppen so načeloma zelo individualistična stanovanja za srednji razred in nikakor ne morejo predstavljati generalnega modela, po katerem bi mesto zagotavljalo socialna, dostopna stanovanja vsem segmentom družbe. Kvečjemu je nekje na pol poti med alternativnim socialnim in radikalnim tržnim modelom – lahko je oboje. Mi smo se zato poskušali bolj usmeriti na stanovanja z majhnimi stroški bivanja, obstaja pa seveda še veliko drugih stanovanjskih modelov s svojimi specifikami.

Proces se torej začne z nakupom zemljišča. Kako to poteka v praksi?Najprej poskušamo najti del zemlje, ki je naprodaj. Nato sledi avkcija, po kateri je treba parcelo nemudoma plačati. Na srečo smo v našem primeru našli priložnost, da je bila parcela v lasti mesta Berlin, ki je želel podpirati Baugruppen, zato mesto parcele ni prodalo tistemu, ki je ponudil največ, pač pa tistemu z najbolj zanimivim konceptom. Cena sicer ni bila ugodnejša od povprečnih cen tega območja, bila pa je sprejemljiva in fiksna. Plačali smo pol leta po tem, ko je mesto izbralo naš predlog, kar je pomenilo, da smo imeli dovolj časa za organizacijo skupine, pridobitev bančnega kredita, pripravo načrta, razumevanja različnih perspektiv in interesov udeležencev in ne nazadnje tudi za testni preizkus skupine in ideje. Ta čas je bil temeljnega pomena. Neusmiljen nepremičninski trg je za Baugruppe zahteven pri tekmovanju s drugimi komercialnimi investitorji.

Torej je šlo za neke vrste arhitekturni natečaj. Ali ste predstavili tudi socialno strategijo?

Ja, predstavili smo tudi skupino, ekološki in družbeni vidik, grob finančni načrt, skico stavbe …

Kateri del je prevladal in zakaj se je mesto odločilo za vas?

Naš arhitekturni predlog je bil velika ovira, saj jim sploh ni bil všeč. Zelo so se pritoževali nad videzom stavbe, ki so mu pripisali preveliko podobnost s pisarniškimi stavbami, in poudarili, da smo zavestno ignorirali berlinski zgodovinski načrt, ki so ga želeli implementirati povsod. Naša največja prednost je bilo dejstvo, da smo imeli že sestavljeno skupino, načrt in finančno strukturo, saj so želeli skupino, ki bi bila projekt dejansko sposobna realizirati, kar je naša skupina vsekakor bila. Na koncu so rekli: »Prav, lahko naredite ta objekt. Čeprav je grd in nam ni všeč, vas bomo podprli.«

Nemčija je znana po najmanjšem deležu lastniških stanovanj v Evropi. Ali je bilo lastništvo kot alternativa najemu le stranski učinek vaše ambicije po skupnostnih domovih?

Pomanjkanje lastniških stanovanj je eden od razlogov, zakaj je senat mesta Berlin uvedel ta poseben model prodaje zemljišč v mestni lasti, ki ima drugačno prioritete kot zgolj najvišjo ponudbo. Želeli so spodbujati stanovanja z zasebnim lastništvom, saj so menili, da bo to boljše za splošno populacijo, in želeli zamajati obstoječ nepremičninski trg Berlina.

Temu bi lahko rekli neoliberalna politika.

Absolutno – točno to so želeli. Naš primarni cilj ni bil postati lastnik parcele, a smo se bali naraščanja najemnin, zato smo si želeli zagotoviti varnost v prihodnosti in sami odločati o tem, kako želimo živeti v naši skupnosti. Stanovanja smo želeli zgraditi kolektivno, kar je v primeru socialnih stanovanj ali komercialne investicije zelo težko doseči. Lastništvo stanovanj je bilo paradoksalni stranski učinek.

Kako pa ste sestavili skupino? Ali je to potekalo s poznanstvi prijateljev ali ste imeli posebne strategije?

Na začetku je obstajalo »stanovanjsko omrežje«, spletna platforma, namenjena takšnim oblikam bivanja, kjer so se objavljali projekti, na katere so se lahko ljudje prijavili. Tisti, ki so se prijavili na naš projekt, so bili prijatelji tistih prijateljev, ki jih je naš projekt zanimal. Na začetku smo na seznamu imeli tudi starejši par iz Münchna, ki ga nismo poznali, so mu pa bili zelo všeč proces, model, ideja, naše oblikovanje, skupina, skratka vse. Nato pa je par kljub temu kmalu zapustil skupino – mislim, da zaradi našega načina govora. Verjetno mu je bil naš način diskutiranja o oblikovanju preveč tuj. Tisti, ki so nas poznali osebno, so bolje vedeli, za kaj nam gre. Na koncu je prišlo do tega, da so skoraj vsi člani skupine postali naši prijatelji. Menim, da to izhaja iz zaupanja.

  

Celoten intervju je objavljen v OUTSIDER #28. Naročite izvod na tej POVEZAVI.

Pogovarjal se je: Aljoša Dekleva
Prevod: Eva Gusel, Outsider
Foto: Andrew Alberts

Izvorno pa je bil objavljen v angleškem jeziku v zborniku 4. Mednarodnega kongresa trajnostnega kolektivnega bivanja v Algheru (IV Congresso Internazionale dell’Abitare Collettivo Sostenibile, Alghero 2020, založnik: Laboratorio de la Vivienda Sostenible del Siglo XXI, Alghero 2020)

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiVasja Bočko: Plače
NaslednjiPeter Kuntarič: Prometne skiceNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Kako se podpiše arhitekt?

6 aprila, 2018
Arhitektura

Scapelab: arhitektura tehnološkega humanizma

12 februarja, 2021
Arhitektura

Aleš Vodopivec, Plan B Arhitekti: Telovadnica Stražišče

1 oktobra, 2019
ArhitekturaUmetnost

U3, IŠTVAN IŠT HUZJAN: UMETNIŠKI ATELJE V JEDRSKEM REAKTORJU

14 junija, 2016
Intervju

Grega Milčinski, Sinergise: Planet Zemlja v živo

10 januarja, 2022
Arhitektura

mKutin arhitektura: Stanovanje svetlobe in sence

23 decembra, 2019
Arhitektura

Studio Abiro: Paviljon na Lokvah

20 februarja, 2019
Arhitektura

Pragmatični realizem – slog za naš čas

20 oktobra, 2017
1 2 … 163
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Prostor za umetnost NÓT so ustanovile tri prijatel…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo