• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Intervju,Stanovanjske politike
/
23 maja, 2022

Dekleva Gregorič arhitekti: Soseska Novo Brdo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V zimski ediciji revije Outsider leta 2021 smo objavili obsežen intervju s Tino Gregorič in Aljošo Dekleva. Povod za intervju je bila otvoritev stanovanjske soseske javnih neprofitnih stanovanj Novo Brdo. V pogovoru smo se poglobili v zelo aktualno področje gradnje javnih stanovanj. Temi smo v vsebini revije posvetili obsežno poglavje.

Objavljamo del in intervjuja o načrtovanju in gradnji nove soseske. 

Novo Brdo, Pogled iz zraka, 2021. Foto: Matevž Lavrinc 

Ravnokar ste zaključili sosesko javnih najemnih stanovanj Novo Brdo za Stanovanjski sklad RS. To je vaš drugi projekt na tem območju. Pri prvem ste gradili znotraj že določenih urbanističnih izhodišč, tokrat ste urbanizem načrtovali sami. Kakšen je pomen urbanizma za kakovost prostora?

A. D.: Možnost urbanističnega oblikovanja in razporejanja volumnov, organizacije širšega prostora, zasnova logike poti in silnic so velik privilegij. To je pomembno, da lahko ustvariš celovito okolje, ki povezuje in lahko ustvarja dobro družbo. Pri teh dveh projektih na Brdu se ta izkušnja kaže zelo dobro. 
Pri prvem projektu so bili stavbni volumni že vnaprej določeni, a izkazalo se je, da ne dovolj premišljeno, kar se tiče dimenzij. To je avtomatsko generiralo popolnoma določeno tipologijo stanovanjske stavbe. Za razliko od tega smo imeli desetletje za tem na drugi strani ceste možnost predlagati tip pozidave in s tem tudi stanovanjsko tipologijo. Z vidika oblikovanja celotne soseske, ki generira tudi skupnost, smo lahko dosegli bistveno več. 

T. G.: Pri Brdu 1 smo izkusili veliko stvari, ki so pri novem projektu generirale pomembne odločitve. 
Na primer, na noben način si nismo želeli tipologije lamel, ker ne urbanistično ne arhitekturno ne omogoča kakovosti bivanja.
Na dvostopenjskem natečaju smo imeli možnost definirati tip urbanizma in jasno hkrati z njim razvijati stanovanja. Ko določiš volumen stavbe, tip vhoda in jedra, že opredeliš, da bodo stanovanja vogalna. To je bilo naše začetno razmišljanje: čim več stanovanjem smo želeli omogočiti dvojni pogled, svetlobo in prezračevanje. Želeli pa smo si tudi ob Cesti rdečega križa, ki se zareže v naselje Brdo, s posebno tipologijo nakazati drugačen bivanjski slog, vzpostaviti zaslombo pred cestnim hrupom, ki zadaj vzpostavi drugačen svet. Skupnost smo zavestno razvijali na več nivojih. Na nivoju stavbe, na nivoju ulice oziroma posebnega linearnega trga in še na nivoju soseske. 
Strateško smo zmanjšali število parkirnih mest, tako smo lahko med posameznimi objekti zagotovili žepe raščenega terena, da korenine dreves lahko sežejo globoko, in tja smo zelo na gosto nasadili drevesa kot majhne gozdove. 

Kaj pa je poglavitno, da lahko z urbanizmom in arhitekturo ustvarjate skupnost?

A: V Londonu na šoli AA sva se ukvarjala s projektom Negotitate my boundariy!, v katerem sva raziskovala nove koncepte stanovanjskih sosesk. Ob socioloških študijah smo ugotovili, da se v večstanovanjski stavbi skupnost učinkovito generira, če je na en vhod vezanih največ 30 stanovanj. To je maksimum. Iz tega izhajajo tudi naše odločitve pri oblikovanju soseske. Na posamezen vhod v objekt je vezanih največ 30 stanovanj. Stanovalec se najprej identificira s celoto, s temi skoraj 500 stanovanji, ker razume identiteto soseske. Na drugem nivoju se identificira s svojo ulico oziroma linearnim trgom, na katerega so orientirani vhodi v stavbe. Tretji nivo je identifikacija s stavbo, torej s skupnostjo, ki biva v stavbi. In četrti nivo je posamezno stanovanje v stavbi. Če gremo še korak dlje v smislu zasebnosti oziroma individualnega življenja, je na koncu še peti nivo lastne sobe. 

T: Nedavno smo bili s študenti na Dunaju na ogledu ravnokar zgrajene soseske v bližini glavne železniške postaje, kjer je bil urbanizem predhodno določen in so se različni arhitekturni biroji ukvarjali vsak le s posamezno stavbo. Tam se zaveš, kako pomembno je, da razumemo, tako kot je razumel še Ravnikar, da soseska predstavlja celoto, ki je zasnovana celostno, od urbanizma in arhitekture do zunanje ureditve. V nasprotnem primeru lahko prehitro pride do kakofonije podob in arhitekturnih pristopov, kar slabo vpliva na človekovo izkušnjo, občutke v prostoru. Kar se mi lahko tu naučimo in kar bi mi lahko naučili Dunajčane, je, da bi morala biti zasnova urbanizma celostna, povezana z arhitekturo, ter da je treba razvijati arhitekturno, materialno, barvno usklajeno celoto soseske, ne pa le posameznega objekta. Prostor med stavbami je tisti, ki rojeva občutke, zato je arhitekturna podoba oziroma zasnova fasade okvir za življenje, sprehod, igro, stanovalce in obiskovalce.

Pri soseskah je pomemben tudi javni program. Ko se sprehajamo med novimi stanovanjskimi kompleksi na Brdu, ki so nastali v zadnjih nekaj letih, ne opazimo javnega programa, kot so pošte, vrtci, šole, kavarne, restavracije, trgovine, oziroma je te vsebine relativno malo. Zakaj se soseske gradijo kot izolirana območja in niso bolj  »mestotvorne«?

A: Že pri prvem projektu na Brdu smo v objektih nad posameznimi vhodi predlagali skupne prostore, ki jih natečajna naloga sicer ni predvidevala. Pri drugem projektu pa smo ta koncept še nadgradili. Nov tip skupnih prostorov smo locirali v pritličja ob vhode v stavbe in jim dodali neposredni zunanji dostop z linearnega trga. Tako skupni prostor ni namenjen le uporabi stanovalcem posameznega objekta, ampak ga ti lahko komercialno ali pa interesno delijo z zunanjimi uporabniki ali pa obiskovalci. To je nov korak h generiranju javnega programa. 

T: Skupni prostor, ki ga ali uporabljajo stanovalci ali pa ga oddajajo po urah ali dnevih, ima velik potencial. Tudi zato, da te stavbe niso več monofunkcionalne. V natečajni nalogi je bila predvidena ena živilska trgovina v velikosti 700 m2. V razdelavi projekta nam je uspelo s predlogom skladu in mestu, da smo v OPPN ta program razširili na večnamenski center Brdo, namenjen širši skupnosti. Najpomembnejši javni program centra je lokalna knjižnica, ki se povezuje z večnamensko dvorano. Podporni program so bili kavarna, lekarna, manjša trgovina, morda fizioterapija in drugi zdravstveni programi. Ta program je posebno pomemben, ker so del obeh sosesk tudi varovana stanovanja. 

Opečna soseska Brdo 1, 2014

Pa je ta obseg javnega programa dovolj ali menita, da bi več javnega programa soseske še izboljšalo?

T: Menimo, da bi prav na tem področju javni stanovanjski sklad moral narediti napredek. Naloga sklada se ne sme zaključiti samo z oddajanjem stanovanj. Zagotoviti je treba, da se bo večnamenski center Brdo tam res zgodil, čeprav se je treba za to potruditi in dogovoriti z mestom. Sklad se mora pripraviti tudi na gradnjo in oddajo javnih programov. Edino s tem lahko zagotovijo, da soseska ne postane spalno naselje, ampak vitalen, spodbuden, zdrav celosten prostor. Pomembne infrastrukturne odločitve, kot so šole, vrtci, pošte in promet, pa so odločitve mestnih urbanistov, ko se odločajo o strategijah posameznih območij.

A: Mesto sicer ima strategijo za razvoj Brda. Sestavni del te strategije so tudi vsi glavni natečaji za stanovanjske soseske, tehnološki park in nove objekte za naravoslovne fakultete. Mestna uprava ima vizijo, da Brdo postane novi »podcenter« Ljubljane s tehnološko akademskim kampusom, športnimi programi in živilsko oskrbovalnimi centri, ki programsko dopolnjuje nove stanovanjske soseske. V prihodnje pa bo treba tudi vlagati v ustrezno umestitev novih šolskih objektov in vrtca. Večina teh programov, ki generirajo mesto, se dejansko razvija. Mogoče celo bolje kot v katerem drugem delu mesta. 

Danes delo ne poteka več od 9. do 17. ure. To se je radikalno spremenilo že pred epidemijo, zdaj pa še toliko bolj. Ste se na nove načine dela odzvali z arhitekturo?

T: Razmišljali smo, kako se lahko skupni prostor v pritličju in deli posameznih stanovanj začasno preobrazijo v prostore za šolanje ali delo od doma. Posebnost je nova tipologija stanovanj, ki smo jo razvili v blokih ob cesti. Z izjemo nekaj družinskih dupleksov so v veliki večini start-up stanovanja v velikosti okoli 35 do 40 m2. Zasnovana so tako, da omogočajo delo doma. To smo dosegli s poljavnim vstopnim prostorom, v katerem lahko koga sprejmeš na sestanek, poučevanje, delavnico in ga ne spustiš v privatni del stanovanja. Zdelo se nam je zelo pomembno razmišljati o generacijah, ki zdaj študirajo in razmišljajo podjetniško v smislu zagonskih podjetij ali pa se preživljajo z nestalnim delom, kot je poučevanje na domu ali kaj podobnega. Zagotovili smo možnosti za takšno delo v posameznem stanovanju. 

A: Dovolj veliki skupni prostori v vsakem objektu so pomembni še zlasti zato, ker je večina stanovanj relativno majhna, saj so najprej pogojena z našim stanovanjskim pravilnikom, ki zelo podrobno regulira ustroj stanovanja, potem pa še z navodili sklada, ki je želel na relativno majhni kvadraturi posamezne stanovanjske enote zagotoviti možnost bivanja čim več članski družini. Zato se nam zdi pomembno, da so skupni prostori tista dodana vrednost večstanovanjski stavbi, ki lahko deluje kot prostorski in programski dodatek k osnovni stanovanjski enoti.

Pogovarjal se je: Matevž Granda
Foto: Miran Kambič

Projekt: Stanovanjska soseska Novo Brdo
Lokacija: Ljubljana, Slovenija
Projekt: 2016-2019
Realizacija: 2021
Površina: 46.600 m2, 498 stanovanj
Naročnik: SSRS – Stanovanjski Sklad republike Slovenije
Vir: javni dvostopenjski natečaj, 1. nagrada

dekleva gregorič arhitekti:
Natečajna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, 
Lea Kovič, Martina Marčan, Naia Sinde, Vid Zabel,
Martin Kruh, Ana Riesco
Projektna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, 
Lea Kovič, Andi Koder, Martin Kruh, Martina Marčan,
Naia Sinde, Tina Špat, Vid Zabel
Spremljanje gradbišča: Andi Koder
Vodja projekta na SSRS: Borut Hafner

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiOtvoritev Plečnikovega stadiona za Bežigradom
NaslednjiDelavnica: Ustvarjalnica SURSNext
Povezani članki
Loading...
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Švedsko pohištvo namesto mesta

9 avgusta, 2019
ArhitekturaOsebnosti

Odprte hiše Slovenije: Zdravje, dobro počutje in učinkovitost

5 aprila, 2016
ArhitekturaStanovanjske politike

Gole hiše

5 maja, 2017
Arhitektura

Mertelj Vrabič Arhitekti: Prenova 13. nadstropja Metalke

19 januarja, 2022
ArhitekturaUmetnost

Lela Angela Mršek Bajda: Ambient in umetniška dela

16 novembra, 2020
ArhitekturadelokritikaStanovanjske politike

Zakaj bi arhitekti prodajali banane pod ceno?

4 maja, 2019
Arhitektura

Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja

22 avgusta, 2016
Arhitektura

Čisto nove sledi trajanja

22 avgusta, 2017
1 2 … 165
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo