Odtisi: Hiše iz slame

Odtisi, Trajnostno
23 julija, 2025

RAZVOJ

Slama, ki se je tradicionalno že tisočletja uporablja za strešno kritino, je v sodobnem času iz strešnega v stenski element prešla s pojavom prvih naprav za stiskanje slame v kocke konec 19. stoletja. Takšna gradnja se je najprej razvila v Ameriki, v redko pogozdeni Nebraski in se kmalu razširila v Evropo. Z industrializacijo gradnje je bila slama nekoliko pozabljena, dokler ni v 90ih doživela povratka, ki še vedno poteka.

Martin Monhart House, Arthur, Nebraska, ZDA, 1925. Ena izmed najstarejših še obstoječih SLAMNATIH stavb v Ameriki.
Vir: https://thesustainablehome.net/the-original-nebraska-straw-bale-buildings/]

Maison Feuillette, Montargis, Francija, najstarejša še stoječa hiša iz slame, zgrajena leta 1921. Dvonadstropna lesnopredelna konstrukcija s polnilom iz slame.
Vir: https://www.thelaststraw.org/feuillette-house/

“Prva hiša projektirana in zgrajena z inovativnim postopkom ter pridobljenim gradbenim dovoljenjem, se je zgodila leta 2010 na Kureščku. Arhitekt Ira Zorko in naročnik Vida Pavlica sta že v fazi projektiranja zbrala in k soustvarjanju povabila celotno izvajalsko in projektantsko ekipo. Prvič se je zgodilo, da smo bili gradbeniki in projektanti povezani v vseh fazah. Za vse elemente so se izdelali preizkusni modeli in se testirali v laboratoriju Gradbene fakultete v Ljubljani. Za prvo hišo smo razvili poseben skeletni sistem, ki ga v Gnezdu uporabljamo še danes,” pojasni Tone Pugelj. Foto: arhiv podjetja Gnezdo

ZAKAJ SLAMA?

Je stranski produkt kmetijstva, lokalen, obnovljiv in CO2 negativen material, saj je količina ogljikovega dioksida, ki ga rastlina kemično veže med fotosintezo večja od izpustov. Od polja do vgradnje je potrebne zelo malo energije – gorivo za kombajn, ki jo stisne v kocke in vozilo, ki jo pripelje do gradbišča.

Ker razmišljamo celostno, je pomembno, kaj se zgodi z materiali ob koncu življenjske dobe stavbe. Slamo lahko preprosto odstranimo iz konstrukcije in jo kompostiramo ali uporabimo kot zastirko na vrtu – brez posebne obdelave ali odvoza na deponijo. Takšna možnost ponovne vključitve materiala v naravni krog je danes, ko so vprašanja krožnosti in trajnosti v središču arhitekturnega razmisleka, še posebej dragocena. Zaradi lokalne dostopnosti, nizke energetske zahtevnosti in razgradljivosti jo lahko utemeljeno štejemo za enega najbolj ekoloških izolacijskih materialov.

POMISLEKI, DVOMI

NEVARNOST POŽARA – posamezna stebla so enostavno vnetljiva, stisnjena v balah pa se obnaša podobno lesu. Na površini se pri gorenju ustvari ogljen sloj, ki ščiti notranjost. Slama poleg celuloze vsebuje kremenico, ki je naraven zaviralec gorenja. Ometi še dodatno povečajo požarno odpornost. Stene iz slamnatih bal dosegajo razrede odpornosti na požar med F90 in F120, odvisno na kakšno gostoto je slama stisnjena.
MIŠI IN GLODAVCI – se ne hranijo s slamo, saj ima zelo nizko hranilno vrednost. Večinoma jo sestavljajo celuloza, lignin in kremenica. Zunanja plast posameznih stebel je voskasta in vodoodbojna. Zelo radi pa jo imajo za gnezdenje, zato je zelo pomembna zaščita stika stene in temelja, z mrežo proti glodavcem. Enako kot pri klasični gradnji.
PLESEN – ne more nastati na suhi slami. Prekomerno vlago v steni preprečimo s pravilno vgradnjo in sestavo sten. Vgrajujemo bale z manj kot 15% vlage, na notranji strani vgradimo parno oviro (ne zapore!), oba, notranji omet in fasadni sloj morata biti difuzijsko odprta, da lahko vlaga odide iz stene.

KAKŠNA SLAMA IN KJE JO DOBIM?

Najboljša izbira je lokalna slama iz ekološkega kmetijstva. Z lokalnim kmetom se že pred žetvijo dogovori: o dimenzijah bal, kako je pobrana, da ima čim daljša nezlomljena stebla. Za gradnjo so uporabne bale, ki nimajo primešanih drugih rastlin (robovi žitnih polj) in semen. Najboljša je slama od pšenice, pire in rža.

Slamo kot certificiran gradbeni material nam najbližje ponuja avstrijsko podjetje Sonnenklee Gmbh. Ponujajo tudi postopek certificiranja lokalne slame, saj je lokalna najbolj ekološka.

KONSTRUKCIJSKI SISTEMI

Slamnate zidove delimo na dve glavni skupini: nosilne in nenosilne. Pri nosilnem sistemu bale same prenašajo obtežbo strehe na temelje, pri nenosilnem pa nosilno funkcijo prevzame lesena skeletna konstrukcija, slama pa služi kot izolacijsko polnilo. V številnih državah, zlasti v ZDA, Kanadi, Franciji in Nemčiji, je nosilna gradnja s slamo zakonsko dovoljena in podprta z ustreznimi standardi. V Sloveniji pa takšen sistem trenutno ni dovoljen, saj zanj ni predpisanih tehničnih smernic in standardiziranih preizkusov, ki bi omogočali njegovo odobritev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zato se pri nas uporablja izključno nenosilna gradnja s slamo, kjer so dimenzije in raster lesene konstrukcije prilagojeni velikosti slamnatih bal.

V kategorijo nenosilnega slamnatega polnila spada tudi konstrukcijski sistem podjetja eco-cocon, ki izdeluje prefabricirane konstrukcijske elemente za montažno gradnjo iz lesenega skeleta in gostim slamnatim polnilom.

Ecococon, vir: https://ecococon.eu/

HIŠA CUDER

Hiša Cuder: V nadaljevanju si bomo ogledali hišo Cuder v Ljubljani. Zgrajena v letih 2024 in 2025. Sestavljena iz lesa, slame in ilovice ter kamna, marmorja in tadelakta. V srcu hiše stoji masivna lesena stena iqwood, ki sega od tal do slemena. Zasnoval jo je arhitekt Boštjan Debeljak, Interier oblikovala arhitektka Zala Peršin, izvedba podjetij Spotes d.o.o. in Gnezdo d.o.o.

OMETI IN INŠTALACIJE

Slama je občutljiva na visoko vsebnost vlage, ironično pa ima vgrajevanje paronepropustnih slojev, z namenom zaščite, nasprotni učinek. Vlago ujame v steni, kar privede do kondenzacije, propadanja, plesni in celo možnosti samovžiga. Zato so v naravni gradnji parne zapore in podobne folije prepovedane. Poslužujemo se papirnatih parnih ovir, ki prehod vlage skozi steno razpršijo, a je ne zaustavijo.

Hiša Cuder: slama/konopljina izolacija je vgrajena v leseni skelet. Na skelet se pritrdi parno oviro. Morali na katere se pritrjuje deske za opaž med parno oviro in deskami ustvarijo inštalacijski kanal za cevi za napeljavo. Tako se izognemo nepotrebnim prebojem parne ovire zaradi inštalacij, kar pomeni lažja izvedba, manj detajlov, manj šibkih točk za vlago..

ZUNAJ_FASADA

Možne so različne sestave, od dodatnih izolacij, apnenih ometov do lesenih opažev. Najosnovnejša možnost je ometavanje z apnom direktno na slamo. V podjetju Gnezdo izdelujemo fasade z deskami, trstičnimi izolacijskimi ploščami in čistim debeloslojnim apnenim ometom brez primesi cementa ali polimernih veziv.

Apnena debeloslojna fasada.

ZNOTRAJ

Najosnovnejši zaključek je direktno ometavanje ilovnatega ometa na slamnate bale. V podjetju Gnezdo so optimizirali sestavo notranjih slojev na: parno oviro, morale za inštalacijski kanal, deske, trstiko za oprijem ometa in ilovnati ali apneni omet. (opomba: Zakaj je ilovnati omet najboljši omet je tema za svoj prispevek.)

Suhomontažne ilovnate plošče namesto trstičnega pletenja in grobega ilovnatega ometa.

CENA, SAMOGRADITELJSTVO in odgovori na vprašanje ZAKAJ SLAMA?

Ali je gradnja s slamo cenejša od klasične gradnje je težko jasno odgovoriti. Odgovor je odvisen od veliko spremenljivk. Največ se prihrani pri samem delu, če je vgradnja samograditeljska. Gradnja s slamo ima učinek združevanja skupnosti skozi delovne akcije, tako kot ilovnati ometi. Dovolj naravna in intuitivna materiala, da so lahko na gradbišču zbrane vse generacije.

Vgradnja slamnatih bal. Skupno delo združuje.

Kljub temu, da je slama stranski proizvod, ni najcenejši izolacijski material kot bi morda bilo pričakovati. Da je stiropor cenejši od slame, je še eden od absurdov ponudbe umetnih in naravnih izdelkov na prav vseh področjih trgovanja. Zakaj se nam zdi to naravno? In kaj nam preostane? Graditelji še nikoli nismo imeli takšne izbire (izolacijskih) materialov kot danes. Po kakšnih kriterijih se odločamo?

Vprašanje kriterijev hitro postane vprašanje vrednot. Kot družba posameznik za posameznikom napredujemo k celostnemu in odgovornemu razmišljanju in odločanju. Vsaka odločitev, vsako dejanje ima učinke in posledice, ki se jih vedno bolj zavedamo. Tako med investitorji kot med arhitekti.

Torej, poleg denarne cene ne smemo spregledati cene za okolje in zdravje. Kakšne so posledice naših odločitev za en ali drug material – od surovine do vgradnje in naprej do razgradnje? Kajti tu se skriva tista prava vrednost in odgovor na zakaj slama, zakaj naravni, čisti materiali. Podzavestno se vsi zavedamo tistega podtalnega toka, sile privlačnosti, ki nas vlače naprej nazaj k prvinskemu, k bistvu, k sebi in skupnosti. Domov.

_________________________________________________________________________

Mini intervju z investitorjem:

Zakaj si se odločil za gradnjo s slamo?

Dve stvari sta. Prva je kvaliteta bivanja. To sem zaznal ko sem bil v drugih hišah iz slame. Težko opisat, samo veš da je prijeten občutek v prostoru. In druga je ogljični odtis materiala.

Kako si doživljal gradnjo z njo?

Čisto, prijetno in združevalno. Pri delu s slamo se mi je lahko pridružilo in mi pomagalo več različnih ljudi, kot pri drugih materialih.

Te je kaj presenetilo? Izzivi?

Ma, ne.