Odtisi: Hiše iz slame

Odtisi, Trajnostno
23 julija, 2025

RAZVOJ

Slama, ki se tradicionalno že tisočletja uporablja za strešno kritino, je v sodobnem času prešla iz strešnega v stenski element s pojavom prvih naprav za stiskanje slame v bale konec 19. stoletja. Takšna gradnja se je najprej razvila v ZDA, v redko pogozdeni Nebraski, in se kmalu razširila po Evropi. Z industrializacijo gradnje je bila slama nekoliko pozabljena, dokler ni v devetdesetih letih doživela renesanse, ki še vedno poteka.

Martin Monhart House, Arthur, Nebraska, ZDA, 1925. Ena izmed najstarejših še obstoječih SLAMNATIH stavb v Ameriki.
Vir: https://thesustainablehome.net/the-original-nebraska-straw-bale-buildings/]

Maison Feuillette, Montargis, Francija, najstarejša še stoječa hiša iz slame, zgrajena leta 1921. Dvonadstropna lesnopredelna konstrukcija s polnilom iz slame.
Vir: https://www.thelaststraw.org/feuillette-house/

Prva hiša, projektirana in zgrajena z inovativnim postopkom ter z pridobljenim gradbenim dovoljenjem, je bila zgrajena leta 2010 na Kureščku. Arhitekt Ira Zorko in naročnica Vida Pavlica sta že v fazi projektiranja povabila celotno izvajalsko in projektantsko ekipo k soustvarjanju. Prvič se je zgodilo, da smo bili gradbeniki in projektanti povezani v vseh fazah. Za vse elemente so izdelali preizkusne modele in jih testirali v laboratoriju Gradbene fakultete v Ljubljani. »Za prvo hišo smo razvili poseben skeletni sistem, ki ga v Gnezdu uporabljamo še danes,« pojasni Tone Pugelj.
Foto: arhiv podjetja Gnezdo

ZAKAJ SLAMA?

Slama je stranski produkt kmetijstva, lokalen, obnovljiv in CO₂-negativen material, saj je količina ogljikovega dioksida, ki ga rastlina kemično veže med fotosintezo, večja od izpustov. Od polja do vgradnje je potrebna zelo malo energije – gorivo za kombajn, ki jo stisne v bale, in vozilo, ki jo pripelje do gradbišča.

Ker razmišljamo celostno, je pomembno, kaj se zgodi z materiali ob koncu življenjske dobe stavbe. Slamo lahko preprosto odstranimo iz konstrukcije in jo kompostiramo ali uporabimo kot zastirko na vrtu – brez posebne obdelave ali odvoza na deponijo. Takšna možnost ponovne vključitve materiala v naravni krog je danes, ko so vprašanja krožnosti in trajnosti v središču arhitekturnega razmisleka, še posebej dragocena. Zaradi lokalne dostopnosti, nizke energetske zahtevnosti in razgradljivosti jo lahko utemeljeno štejemo za enega najbolj ekoloških izolacijskih materialov.

POMISLEKI, DVOMI?

NEVARNOST POŽARA – posamezna stebla slame so lahko vnetljiva, stisnjena v bale pa se obnaša podobno kot les. Na površini se pri gorenju ustvari ogljen sloj, ki ščiti notranjost. Slama poleg celuloze vsebuje kremenico, ki je naraven zaviralec gorenja. Ometi še dodatno povečajo požarno odpornost. Stene iz slamnatih bal dosegajo razrede odpornosti na požar med F90 in F120, odvisno od gostote, na katero je slama stisnjena.

MIŠI IN GLODAVCI – miši in glodavci se ne hranijo s slamo, saj ima zelo nizko hranilno vrednost. Večinoma jo sestavljajo celuloza, lignin in kremenica. Zunanja plast posameznih stebel je voskasta in vodoodbojna. Zelo radi pa jo imajo za gnezdenje, zato je zelo pomembna zaščita stika med steno in temeljem z mrežo proti glodavcem. Enako kot pri klasični gradnji.

PLESEN – plesen ne more nastati na suhi slami. Prekomerno vlago v steni preprečimo s pravilno vgradnjo in sestavo sten. Vgrajujemo bale z manj kot 15 % vlage, na notranji strani vgradimo parno oviro (ne zaporo!), tako notranji omet kot fasadni sloj pa morata biti difuzijsko odprta, da lahko vlaga odide iz stene.

KAKŠNA SLAMA IN KJE JO DOBIM?

Najboljša izbira je lokalna slama iz ekološkega kmetijstva. Z lokalnim kmetom se že pred žetvijo dogovorite o dimenzijah bal, načinu pobiranja (da ima čim daljša nezlomljena stebla) ter o tem, da bale nimajo primešanih drugih rastlin (npr. z robov žitnih polj) in semen. Najbolj primerna je slama pšenice, pire ali rži.

Slamo kot certificiran gradbeni material nam najbližje ponuja avstrijsko podjetje Sonnenklee GmbH. Ponujajo tudi postopek certificiranja lokalne slame, saj je lokalna najbolj ekološka.

KONSTRUKCIJSKI SISTEMI

Slamnate zidove delimo na dve glavni skupini: nosilne in nenosilne. Pri nosilnem sistemu bale same prenašajo obtežbo strehe na temelje, pri nenosilnem pa nosilno funkcijo prevzame lesena skeletna konstrukcija, slama pa služi kot izolacijsko polnilo. V številnih državah, zlasti v ZDA, Kanadi, Franciji in Nemčiji, je nosilna gradnja s slamo zakonsko dovoljena in podprta z ustreznimi standardi. V Sloveniji pa takšen sistem trenutno ni dovoljen, saj zanj ni predpisanih tehničnih smernic in standardiziranih preizkusov, ki bi omogočali njegovo odobritev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zato se pri nas uporablja izključno nenosilna gradnja s slamo, kjer so dimenzije in raster lesene konstrukcije prilagojene velikosti slamnatih bal.

V kategorijo nenosilnega slamnatega polnila spada tudi konstrukcijski sistem podjetja EcoCocon, ki izdeluje prefabricirane konstrukcijske elemente za montažno gradnjo iz lesenega skeleta in gostega slamnatega polnila.

Ecococon, vir: https://ecococon.eu/

HIŠA CUDER

Hiša Cuder: V nadaljevanju si bomo ogledali hišo Cuder v Ljubljani. Zgrajena v letih 2024 in 2025. Sestavljena iz lesa, slame in ilovice ter kamna, marmorja in tadelakta. V srcu hiše stoji masivna lesena stena iqwood, ki sega od tal do slemena. Zasnoval jo je arhitekt Boštjan Debeljak, Interier oblikovala arhitektka Zala Peršin, izvedba podjetij Spotes d.o.o. in Gnezdo d.o.o.

OMETI IN INŠTALACIJE

Slama je občutljiva na visoko vsebnost vlage, ironično pa ima vgrajevanje parno nepropustnih slojev – z namenom zaščite – nasproten učinek. Namesto zaščite vlago ujamejo v steni, kar privede do kondenzacije, propadanja, plesni in celo možnosti samovžiga. Zato so v naravni gradnji parne zapore in podobne folije prepovedane. Namesto tega uporabljamo papirnate parne ovire, ki prehod vlage skozi steno upočasnijo oziroma razpršijo v času, ne pa je popolnoma zaustavijo.

Hiša Cuder: slama/konopljina izolacija je vgrajena v leseni skelet. Na skelet se pritrdi parno oviro. Morali na katere se pritrjuje deske za opaž med parno oviro in deskami ustvarijo inštalacijski kanal za cevi za napeljavo. Tako se izognemo nepotrebnim prebojem parne ovire zaradi inštalacij, kar pomeni lažja izvedba, manj detajlov, manj šibkih točk za vlago..

ZUNANJA FASADA
Možne so različne sestave, od dodatnih izolacij in apnenih ometov do lesenih opažev. Najosnovnejša možnost je ometavanje z apnom neposredno na slamo. V podjetju Gnezdo izdelujemo fasade iz desk, trstičnih izolacijskih plošč in čistega debeloslojnega apnenega ometa brez primesi cementa ali polimernih veziv.

Apnena debeloslojna fasada.

NOTRANJOST
Najosnovnejša možnost je neposredno ometavanje z ilovnatim ometom na slamnate bale. V podjetju Gnezdo so optimizirali sestavo notranjih slojev: parna ovira, letve za inštalacijski kanal, deske, trstika za oprijem ometa ter ilovnati ali apneni omet.

Suhomontažne ilovnate plošče namesto trstičnega pletenja in grobega ilovnatega ometa.

CENA, SAMOGRADITELJSTVO IN: ZAKAJ SLAMA?

Ali je gradnja s slamo cenejša od klasične gradnje, je težko jasno odgovoriti. Odgovor je odvisen od mnogih spremenljivk. Največji prihranek je pri delu, če je vgradnja samograditeljska. Gradnja s slamo ima učinek združevanja skupnosti skozi delovne akcije, podobno kot pri ilovnatih ometih. Materiala sta dovolj naravna in intuitivna, da se lahko na gradbišču zberejo vse generacije.

Vgradnja slamnatih bal. Skupno delo združuje.

Kljub temu da je slama stranski proizvod, ni najcenejši izolacijski material, kot bi morda pričakovali. Da je stiropor cenejši od slame, je še eden od absurdov ponudbe umetnih in naravnih izdelkov na vseh področjih trgovanja. Zakaj se nam zdi to naravno? In kaj nam preostane? Graditelji še nikoli nismo imeli takšne izbire (izolacijskih) materialov kot danes. Po kakšnih kriterijih se odločamo?

Vprašanje kriterijev hitro postane vprašanje vrednot. Kot družba, posameznik za posameznikom, napredujemo k celostnemu in odgovornemu razmišljanju ter odločanju. Vsaka odločitev, vsako dejanje ima učinke in posledice, ki se jih vedno bolj zavedamo – tako med investitorji kot med arhitekti.

Torej, poleg denarne cene ne smemo spregledati cene za okolje in zdravje. Kakšne so posledice naših odločitev za en ali drug material – od surovine do vgradnje in naprej do razgradnje? Kajti tu se skriva tista prava vrednost in odgovor na vprašanje, zakaj slama, zakaj naravni, čisti materiali. Podzavestno se vsi zavedamo tistega podtalnega toka, sile privlačnosti, ki nas vleče nazaj k prvinskemu, k bistvu, k sebi in skupnosti. Domov.

MINI INTERVJU Z INVESTITORJEM

Zakaj si se odločil za gradnjo s slamo? Dve stvari sta me prepričali. Prva je kakovost bivanja. To sem zaznal, ko sem bil v drugih hišah iz slame. Težko je opisati, a preprosto veš, da je v prostoru prijeten občutek. Druga pa je ogljični odtis materiala.

Kako si doživljal gradnjo z njo? Čisto, prijetno in združevalno. Pri delu s slamo se mi je lahko pridružilo in pomagalo več različnih ljudi kot pri drugih materialih.

Te je kaj presenetilo? Kakšni so bili izzivi? Ne, pravzaprav ne.