V tisku je 46. številka revije Outsider, poletna številka v 12. letu izhajanja!

Revija bo naslednji teden pri naročnikih in na prodajnih mestih, svoj izvod pa lahko že naročite v spletni trgovini. 

Novo številko bomo predstavili z dogodkom pri Plečnikovi trafiki na Vegovi, 22. junija ob 18.00. Vabljeni, da se nam pridružite!

Številko smo tematsko posvetili skupnosti. Raziskovali smo prostore skupnosti, razmislili o pomenu skupnosti, pa tudi o tem, kaj jo naredi. 

Toda – kako se ta tema ujema s pozicijo revije, ki se imenuje Outsider? – bo morda kdo pomislil. Odgovor našega uredništva je, da je povezava pričujoče revije s skupnostjo temeljna in ključna. Da lahko razumemo naš – ali vsak – prostor in čas, pogosto v temelju prepreden z nerazrešenimi konflikti, interesi ali indoktriniranimi pogledi, je bistveno, da se nanj ozremo z določene distance. 

Outsider pomeni prizadevanje, da gradimo skupnost, ki ni utemeljena na nereflektiranih pozicijah moči ali predsodkih. Pomeni vztrajanje pri vrednotah iskanja resnice, lepote in smisla; pa tudi igrivosti, eksperimentiranja in samosvojosti – pa četudi to pomeni, da se moramo odreči pripadnosti obstoječim strukturam moči.

Morda je prav to ena od ključnih nalog našega časa: da se ponovno učimo graditi skupnosti. Ne kot zaprte kroge istomislečih ali utrdb proti drugačnosti, temveč kot prostore dialoga, pozornosti in skupne skrbi. 

Pregled vsebine: 

1. Preprostost

Kaj je prostost? Ali je to preprostost? Ali lahko prostost najdemo v delu? Ali naš čas še vsebuje kaj tistega časa, ki mu zares lahko rečemo prost? Kaj pa današnji avtomatiziran svet, kjer so v našem vsakodnevu drugi ljudje vedno manj pomembni – ali zagotavlja več prostosti? Kolumne so zapisali Tina Košir, Aleš Ugovšek, Liu Zakrajšek in Urban Praprotnik. 

V nadaljevanju Dimitrij Mlekuž Vrhovnik piše: »Človeška zgodovina ni zgolj zgodovina stvari, temveč zgodovina rezov. Zemlja polni reze; svet zapira odprtine; in ljudje ponovno kopljejo.«

Outsider je sodeloval pri postavljanju pavilijona umetnice Dane Awartani na Beneškem bienalu. Umetnica palestinskega rodu je zasnovala sestavljanko mozaikov, ki so bili uničeni v vojnah na Bližnjem vzhodu. Pri svojem ustvarjalnem delu poudarja pomen obrti, ki je tudi samosvoj način upora: »Kot družba smo postali zelo mehanizirani. Vse je usmerjeno v produktivnost, ne pa v naše dobro počutje. Obrt je v
takšni družbi težavna, ker ne prinaša veliko prihodka. Je veliko počasnejši proces ustvarjanja.«

Ruski umetnik Pavel Otdelnov je v galeriji Lewisham Arthouse odprl razstavo z naslovom Estates: Fragile Utopia. O njegovem slikarskem delu, ki se v pričujoči razstavi dotika teme socialnih utopij 20. stoletja, se je pogovarjal novinar Tadej Zupančič.

2. Skupnost

Franci Lazarini odkriva, kako so se v 19. stoletju gradili narodni domovi: s pomočjo premožnejših, narodno zavednih prebivalcev. »Z drugimi besedami, narodne domove je vselej gradila skupnost, gradila pa jih je za narod.«

Outsider je obiskal gradbišče novega DOMA ustvarjalnih skupnosti v Celju, ki se bo naselil v nekdanjo stavbo dijaškega konvikta v središču mesta. Projekt poteka v tesnem sodelovanju kolektiva Prostorož, studia Kombinat, centra Poligon in Mestne občine Celje. Prenova bo zagotovila prostore souporabe za množico celjskih ustvarjalcev, pa tudi širše skupnosti. »Za največji uspeh DOMA bi šteli predvsem to, da ga ljudje obiščejo, tudi če se ne ukvarjajo z dejavnostmi,« pravijo. 

O prenovi območja okoli Cukrarne smo se pogovarjali z člani biroja Scapelab, ki so nedavno zaključili prenovo Palače Cukrarna. Ta je nedavno zaživela kot BAZA, prostor za skupnost Mladih zmajev. Kakšen pomen danes pridobiva območje okoli Cukrarne? Kaj je potrebno za to, da arhitektura zares zaživi?

Obiskali smo dvorec Podgrad pri Vranskem, ki ga obnavlja in oživlja skupnost članov različnih društev. Arhitekt Ira Zorko nam je opisal prenovo, ki se odvija v tesni povezavi z ljudmi, ki v njej sodelujejo. Zamislili smo se: ali je arhitektura predpogoj za nastanek prostora skupnosti ali lahko tudi skupnost sama, z delom, ki jo povezuje, tvori takšen prostor?

Nara Petrovič se je podal v Kočevske gozdove, natančneje v eko vas Mokri Potok. Vas, ki je popolnoma off-grid, naseljujejo posamezniki, ki iščejo drugačen način bivanja, ki ga zaznamuje filozofija iskanja ravnotežja na vseh področjih, varovanja sebe, družbe in okolja za prihodnje rodove.

Skupnost se včasih razvije tudi nenačrtno, kot se je to zgodilo v stanovanjski stavbi Elipsa.

Kinga Gacsályi je predstavila neodvisno organizacijo Madžarskega centra za sodobno arhitekturo KÉK , ki se je razvila okoli arhitekture kot družbene prakse – njihove dejavnosti segajo od urbanih sprehodov in izobraževalnih programov do skupnostnih pobud in mednarodnih sodelovanj. 

Poglavje zaključi Aleš Gabrijelčič, ki z raziskovanjem mariborskega Hutterjevega bloka ugotovi, da zgodovinski modeli stanovanjske gradnje, nastali na pobudo prosvetljenih posameznikov v obdobju med obema vojnama, še danes predstavljajo referenco pri iskanju rešitev za sodobno stanovanjsko problematiko.

3.  Arhitektura

V poglavju arhitekture predstavljamo projekte Hiše na Krasu OFIS arhitektov ter ureditve nabrežja Lenta biroja ARREA.

Pri projektu gostišča Vila Soča biroja STRIP LAB gre za premislek o pomenu sezonskega turizma v Čezsoči.

Predstavljamo tudi dva projekta biroja Elementarna, prenovo Kulturnega doma Črnomelj ter nove lesene stavbe Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varovanje gozdov v kompleksu Gozdarskega inštituta v Rožni dolini.

Jereb in Budja arhitekti so v sodelovanju z krajinskoarhitekturnim studiem Krajinaris zasnovali Park Jezero v Prevaljah, kratko, a bogato arhitekturno pripoved, ki izhaja le funkcionalne zahteve, pa je v Celju zasnoval Nande Korpnik.

Biro Gašperič je v Slovenj Gradcu zasnoval Hišo za družino v hitrem ritmu, predstavljamo pa tudi zmagovalca evropske nagrade Baumit Life Challenge, Hotela Kellogg’s Delugan Meissl Associated Architects, ki kaže, kakšne možnosti odpira prisotnost obstoječe industrijske arhitekture.

4. Brezčasnost

Martina Tomšič se je o brezčasnosti pogovarjala z bavarskim arhitektom Maxom Zitzelsbergerjem. 

V starejšem zaselku Ledinice blizu Žiri je nastala preprosta, pragmatična, a lepa arhitektura: Hiša Ledinice RIBA arhitektov. Arhitekta Janja R. Brodar in Goran Rupnik menita, da življenje ni le haiku, temveč tudi drama, ep in komedija, kar se odraža tudi v njuni arhitekturi.

V enem od stanovanjskih zaselkov na Bledu je nastala Rezidenca Jezero arhitekturnega biroja ENOTA, ki volumen večstanovanjske stavbe prilagodi naravnemu in kulturnemu kontekstu. Pogovarjali smo se tudi z enim od ustanoviteljev biroja Deanom Lahom, ki deli razmislek o lepoti kot naravni komponenti arhitekture.

Aleš Gabrijelčič se je pogovarjal z Antonio Cvitan Vuletić in Lukom Cvitanom, ki sta del hrvaškega arhitekturnega biroja Prostorne taktike.

Arhitektka Patricija Bratuž je raziskovala pozabljen, a arhitekturno in ambientalno bogat prostor domačije na Dolenjskem, v kateri sta prebivala plesalca Pia in Pino Mlakar. 

Vanja Bazdulj je arhitektka, ki ustvarja v Ljubljani, njeno osebno in oblikovalsko življenje pa je formirala londonska izkušnja. »Njena praksa temelji na spoštovanju zgodovine, izraziti materialnosti in premišljeni, pogosto drzni in igrivi prostorski naraciji.« Predstavljamo njena projekta F23 in S28.

5. Outsiderji in muze

Nina Granda se je pogovarjala z novinarko časopisa Delo in aktivno članico Društva novinarjev Slovenije Anjo Intihar.

Film Outsider, kultni slovenski film iz leta 1997, je plod dela režiserja Andreja Košaka. Z njim se je pogovarjala Ana Gruden. Ana se je pogovarjala tudi z Tino Lešničar in Borjo Močnik o Jazz festivalu Ljubljana. 

Umetnica Neža Urbiha piše o mladem Kolektivu Mostiček. 

»Kdo je bila Leonor Fini? Vprašanje se hitro razpre v mrežo zgodb, fragmentov in izmuzljivih identitet.« Da bi izvedela več o tej nenavadni ustvarjalki svetov, se je Nina Granda zapeljala v Ajdovščino, si v Pilonovi galeriji ob vodstvu direktorice Tine Ponebšek ogledala portreta, ki ju je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja posnel Veno Pilon, in se nato srečala s prevajalcem zapisa Alešem Bergerjem ter raziskovalko Irene Mislej.

Za zaključek se je Luka Jerman potopil v zgodbo uničujočega potresa v Breginju, od katerega mineva pol stoletja. Pri tem pa ne gre le za naravno nesrečo, ki je popolnoma preobrazila kulturno krajino naselja: za velik del izgube arhitekturne dediščine so bile krive nestrokovne odločitve v nekdanji državi. 

Vabimo vas k branju bogate, premišljene in skrbno pripravljene vsebine.

Naročite revijo Outsider in omogočite naše neodvisno strokovno delo. Hvala.

Celoletna naročnina