O pomenu in vlogi talnih grafik v urbanem prostoru smo se pred nekaj tedni pogovarjali z oblikovalcema Eduardom Čehovinom in dr. Tanjo Devetak. Del njunega projekta Zebra je bil izveden leta 2009 in je bila prva izvedena talna grafika v Ljubljani, danes pa oblikovalca opozarjata na »okraševanje« prometnih površin. V Mestni občini Ljubljana so v zadnjih letih na prometnih površinah izvedli večje število talnih grafik. Zanimalo nas je, kako občina razmišlja o njihovi vlogi v mestnem prostoru ter kako jih umešča, zato smo jim zastavili nekaj vprašanj.

Kako na Mestni občini Ljubljana razmišljate o vlogi talnih grafik v javnem prostoru? Kaj mora tak poseg poleg vizualne podobe prispevati k izkušnji pešcev in kolesarjev in uporabi mesta?

Na Mestni občini Ljubljana talne grafike razumemo kot enega od pomembnih elementov pri urejanju javnega prostora. Njihov osnovni namen ni le drugačna vizualna podoba, temveč tudi njihova sporočilnost. Talne grafike so del širše prostorske oziroma prometne ureditve in lahko poudarjajo oziroma nakazujejo posamezne ukrepe, kot so na primer sprememba prometnega režima, prostor za pešce in kolesarje ali šolski okoliš. Z njimi želimo skomunicirati cilje Celostne prometne strategije MOL in dati prednost »mestu po dveh«. V nekaterih primerih pa lahko talne grafike poudarijo tudi posebno identiteto posameznega območja.

Tudi zato smo na Mestni občini Ljubljana pripravili javni natečaj za oblikovanje modularnega vizualnega koncepta označitve talnih javnih površin v okolici šol in vrtcev. Z natečajem smo iskali rešitve, s katerimi bomo v okolici osnovnih šol in vrtcev vzpostavili prepoznaven vizualni koncept označevanja talnih javnih površin. S tem bomo prispevali k večji prometni varnosti otrok, spodbujali trajnostno mobilnost na šolskih poteh ter ustvarjali prepoznavno identiteto šolskih območij. Ravno otroci in mladostniki so tista ciljna skupina, ki jo želimo s temi ukrepi neposredno nagovoriti. Več o izbranih rešitvah vam je na voljo tukaj: Izbrali smo najboljše ideje za označevanje površin pred šolami in vrtci | Mestna občina Ljubljana.

Na katerih mestih se odločite za umestitev talne grafike?

Umeščanje talnih grafik je del širše strategije Vizije mesta Ljubljana 2045. Talne grafike umeščamo na glavnih mestnih vpadnicah za kolesarje, ob pomembni družbeni infrastrukturi in institucijah ter na območjih šol in vrtcev.

Izbiramo območja, kjer želimo poudariti določeno identiteto (na primer šolsko območje) ali pa želimo ljudi opozoriti na spremenjeno prometno ureditev po principih taktičnega urbanizma (na primer kolesarska ulica na Miklošičevi cesti). Velikokrat gre za razmeroma enostavne, cenovno sprejemljivejše prostorske posege, s katerimi lahko preverimo odziv uporabnikov in lažje načrtujemo dolgoročne in trajnejše rešitve.

Doslej smo javne površine opremili z različnimi poslikavami. V Ljubljani je več posebnih prehodov za pešce in tudi v prihodnje si bomo s takšnimi aktivnostmi prizadevali za urejene in uporabnikom prijazne javne površine ter spodbujali dober in spoštljiv odnos meščank in meščanov do javnega prostora. Med drugim smo že zarisali kreativne prehode za pešce na Špici, s katerimi smo opozorili na perečo družbeno problematiko, izpostavili pestrost biodiverzitete rastlinskih in živalskih vrst v Ljubljani pred Botaničnim vrtom, poseben prehod za pešce, v obliki zebre, pa je zarisan pri ZOO Ljubljana. S posebnim prehodom za pešce pri Žalah smo se v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2024 želeli pokloniti izjemni arhitekturni dediščini Jožeta Plečnika, prav tako smo zarisali še prehod za pešce pred Centrom Rog, ki prikazuje kreativno naravo kulturnega središča. Na večjo varnost v prometu opozarjajo tudi 3D zebre, ki so v Ljubljani trenutno tri, in sicer v bližini OŠ Riharda Jakopiča, na Krekovem trgu pred dostopom na vzpenjačo ter na Bizoviški cesti pred gasilskim domom. Prav tako smo na Obvozni cesti in na prenovljenem odseku ceste v Gameljnah ter na Opekarski cesti pred prenovljenim mostom čez Mali graben zarisali nekoliko drugačne talne oznake, imenovane »zmajevi zobje«, s katerimi želimo doseči nižje hitrosti vozil in vzpostaviti varnejše razmere za prehajanje pešcev.

Nedavni projekt vzpostavljanja kolesarske ulice na Miklošičevi cesti umesti talno grafiko po celotni ulici. Ali je podobno pričakovati tudi na drugih predvidenih kolesarskih ulicah – npr. na Prulah?

V primeru Miklošičeve ulice smo se v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo odločili za poslikavo celotne ulice, kjer je spremenjen prometni režim. Talna poslikava ni samo grafični dodatek, ampak z njo vizualno ožimo vozni pas, razširjamo površine za pešce, poudarjamo prehode za pešce in opozarjamo uporabnike na drugačen prometni režim in nenazadnje na drugačen način uporabe javnega prostora. Gre za pristop t. i. taktičnega urbanizma začasne ureditve, ki temelji na kratkotrajnih, razmeroma enostavnih in cenovno sprejemljivejših prostorskih posegih. Cilj je s kratkoročnimi ukrepi preveriti možnosti za dolgoročne spremembe, izboljšati kakovost javnega prostora ter spodbujati trajnostno mobilnost. Primer uspešne spremembe s tovrstnim pristopom je denimo prenova osrednjega dela Slovenske ceste.

Podobne poslikave bomo na kolesarskih ulicah umeščali predvsem tam, kjer je motornega prometa več in kjer je smiselno voznike dodatno opozoriti na spremenjen prometni režim ter prisotnost kolesarjev. Pri vzpostavitvi vsake kolesarske ulice posebej presodimo, kateri ukrepi so glede na prometne razmere in značilnosti prostora najprimernejši za jasno označitev spremenjenega prometnega režima in umirjanje motornega prometa. Talna poslikava je eden od (začasnih) možnih ukrepov, zato ni nujno predvidena na vsaki kolesarski ulici, menimo pa, da lahko na podlagi vzorca talne poslikave Miklošičeve ulice (s prilagoditvami) dosežemo prepoznavnost tovrstnih ureditev tudi drugod po mestu.

Umeščanje talne grafike in zapiranje odseka Miklošičeve ceste (ob parku), ki naredi Dalmatinovo ulico za avtomobile dostopno zgolj z Gosposvetske ceste, se zdi bolj kot poseg, ki blaži simptom namesto naslavlja problem – to je, da v Ljubljani še vedno ni javnega prometa, ki bi predstavljal resno alternativo avtomobilu in ljudi prepričal v zmanjšano uporabo osebnih vozil. Kolo je npr. dobra alternativa, vendar ne za vse – kot ne na primer za starejše ali gibalno ovirane. Pa tudi ne za vse ljudi, ki živijo nekoliko dlje od središča mesta. Zdi se, da ukrep zapiranja cest prej omejuje ljudi in otežuje vsakdan, kot pa ponuja dobro in učinkovito alternativo. Ali ne bi bilo smiselno reševati problem osebnega prometa v središču mesta na drugačen način?

Urejanja Miklošičeve ceste z uvedbo peš cone na odseku med Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico ne obravnavamo kot samostojen ukrep za reševanje celotne prometne problematike v Mestni občini Ljubljana, temveč kot enega od številnih ukrepov celostne prometne politike mesta.

Fabianijeva četrt je eno izmed območij, ki jih razvijamo po načelih superbloka in z diferenciacijo uličnih režimov prometne in prostorske ureditve prilagajamo značaju, funkciji in potrebam posameznih ulic. V roku dveh let bomo na podlagi analize začasne ureditve na Miklošičevi ulici pristopili k implementaciji končne ureditve.

Prav tako kolesarjenja ne razumemo kot edine alternative osebnemu avtomobilu. Različni uporabniki imajo različne potrebe, zato je naš cilj zagotavljati čim širši nabor možnosti za opravljanje poti – peš, s kolesom, javnim potniškim prometom ali s kombiniranjem različnih načinov mobilnosti.

Celostna prometna strategija MOL 2025–2032 zato poleg izboljševanja pogojev za hojo in kolesarjenje velik poudarek namenja razvoju javnega potniškega prometa. Med drugim predvideva prilagajanje linij in frekvenc LPP potrebam uporabnikov, hitrejše potovalne čase avtobusov na mestnih vpadnicah, izboljševanje uporabniške izkušnje ter razvoj večmodalnih točk, ki omogočajo lažje kombiniranje različnih oblik prevoza. Trenutno poteka tudi prenova sheme linij LPP in načrtovanje nadaljnjega razvoja javnega potniškega prometa, s čimer želimo omrežje še bolje prilagoditi spremenjenim potrebam in potovalnim navadam uporabnikov.

Podrobnejši razvoj mesta na tem področju je opisan tudi v Viziji Supermesto 2045, kjer smo se zavezali, da bomo še naprej krepili trajnostno mobilnost in bomo tudi v prihodnje mesto kratkih razdalj oz. 15-minutno mesto, kjer so vse osnovne storitve prebivalcem dosegljive peš ali s kolesom in je zato prijazno tudi najranljivejšim skupinam – otrokom, starejšim in osebam z oviranostmi. Med drugim bo mesto še naprej vzpostavljalo celovito kolesarsko omrežje, ki bo neprekinjeno, direktno, privlačno, varno in udobno. Stremimo k temu, da nove ureditve spodbujajo uporabo trajnostne oblike mobilnosti, torej pešce, kolesarje in uporabnike javnega prometa in učvrščujejo odpornost mesta.

Eden od prvih projektov, ki se je ukvarjal s talnimi poslikavami v Ljubljani, je bil projekt Zebra crossing leta 2008, ki naj bi celovito označil obod peš cone mesta, vendar se ni izvedel v celoti. Kaj se je od takrat spremenilo in kakšen je danes načrt za umestitve talne grafike?

Kot smo že opisali, podpiramo inovativne rešitve na tem področju. Od leta 2008 se je na tem področju spremenil predvsem odnos do začasnih in eksperimentalnih ureditev. Ocenjujemo, da jih uporabniki prostora danes bolje sprejemajo in v večji meri prepoznavajo njihov prispevek h kakovosti javnega prostora.

Pri umeščanju talnih grafik ne presojamo zgolj njihove vizualne podobe, temveč predvsem njihovo vlogo v prostoru. Ureditev mora spodbujati aktivno mobilnost, prispevati k večji prometni varnosti pešcev in kolesarjev, pomagati pri umirjanju motornega prometa ter uporabnike jasno opozoriti na spremenjen prometni režim ali drugačno rabo prostora.

Ob tem veliko pozornosti namenjamo tudi kakovosti oblikovanja. K sodelovanju vabimo priznane grafične oblikovalce, pri nekaterih projektih pa avtorje izbiramo z javnimi natečaji, kot smo to izvedli v zadnjem javnem anonimnem natečaju za grafično podobo šolskih ulic, saj želimo, da so tovrstni posegi poleg svoje funkcionalnosti tudi kakovostno oblikovani in ustrezno umeščeni v javni prostor.

Odzivi na doslej izvedene ureditve so večinoma pozitivni. Uporabniki prostora jih prepoznavajo kot dobrodošlo popestritev, hkrati pa imajo pomembno praktično vlogo, saj povečujejo zaznavnost spremembe v prostoru, prispevajo k večji prometni varnosti in spodbujajo drugačne načine uporabe javnega prostora.

Zato tudi v prihodnje ne predvidevamo talnih poslikav kot dekorativnega elementa po mestu, temveč z njimi spodbujamo kreativne prakse, ki na ta način vzpostavlja nove oblike delovanja v javnem prostoru.

Pripravila: Nina Dolar