Letos smo se člani uredništva Outsiderja s posebnim veseljem udeležili otvoritve Beneškega arhitekturnega bienala: v marcu in aprilu smo namreč kot ekipa sodelovali pri gradnji kar dveh nacionalnih paviljonov – za Združene arabske emirate in za Kosovo. Oba projekta sta bila edinstvena v svoji vsebini, postopkih in materialnosti, a ju povezuje raba zemlje kot gradbenega in pripovednega medija.
ZAE: Ozelenevanje puščave
Paviljon Združenih arabskih emiratov, ki ga je kurirala Azza Aboualam, se naslanja na temo pridelave hrane v pogojih skrajne sušnosti in prehranske negotovosti. Razstava z naslovom Pressure Cooker raziskuje, kako je mogoče s kombinacijo tradicionalnega znanja in sodobne tehnologije ustvarjati trajnostne prehranske sisteme tudi v puščavi. Postavili smo tri prostorske volumne – največji meri kar osem metrov – ki tvorijo fizično osnovo razstave. Uporabljeni materiali, postopki in sama zgodba poudarjajo ključno vprašanje: kako nas arhitektura lahko nahrani?
Kosovo: Globine zemlje
Kosovski paviljon z naslovom Lulebora nuk çel më kuratorice Erze Dinarame se poglablja – dobesedno – v zemeljske plasti. Prek prostorskega prereza zemlje, od plitvega humusa do globokih, mineralnih slojev, se odpira razmislek o tem, katere plasti so primerne za gradnjo in katere za obdelavo. Paviljon ni le analiza geoloških horizontov, temveč tudi refleksija o agrikulturi v dobi podnebnih sprememb. Zemlja postane merilo, učitelj in gradnik obenem.
Intelligens: Naravna, umetna, kolektivna
Kurator celotnega bienala je italijanski arhitekt Carlo Ratti. Temo Intelligens. Natural. Artificial. Collective. razume kot poziv k sobivanju različnih vrst inteligenc – od biološke in tehnološke do skupnostne. Uvodna instalacija ob vhodu v Arsenale postavlja obiskovalca v zadušljivo okolje klimatizacijskih naprav, ki sicer hladijo prostore, a obenem segrevajo planet. Ta neposreden fizični občutek deluje kot odličen uvod v razstavo, ki se skozi številne detajle in projekte ukvarja z vprašanjem, kako graditi, ne da bi obenem uničevali.
Giardini: Poglavja o ponovni rabi in materialnosti
Med nacionalnimi paviljoni v Giardinijih izstopajo:
Španija, s poudarkom na ravnovesjih med delom, obnovo, ponovno uporabo in arhitekturo, preizprašuje vrednote prenove.
Avstralija predstavi mogočno strukturo iz zbite zemlje, ki jo je zasnovala prva avtohtona kuratorska skupina. Osredotoča se na pomen doma in avtohtonega znanja pri oblikovanju trajnostne arhitekture.
Danska spremeni svoj paviljon v odprto gradbišče prenove, kjer primerjajo izvorne in prihodnje materiale ter tako promovirajo krožno gradnjo.
Belgija razvije paviljon kot živi biotop – vrt, v katerem se merijo energetske in kemične izmenjave, s tem pa povzdiguje biološke procese kot ključen arhitekturni element.
Srbija prikaže moč tkanja: spuščeno tkano platno z minimalnimi sredstvi ustvari izjemen prostorski učinek, ki je obenem sodoben in zakoreninjen v tradiciji.
Združeno kraljestvo stavi na igrivo fasado, prekrito z glinenimi kroglicami, ki se odzivajo na dotik in gibanje, s čimer ustvarja presenetljivo fizično izkušnjo.
ZDA pa prepričajo s subtilno in sodobno interpretacijo »verande« kot arhitekturnega, kulturnega in družbenega prostora, ki ponuja refleksijo o skupnosti, domačnosti in vmesnosti.
Meje arhitekture in umetnosti
Z vsako dvorano, vsakim paviljonom, vsakim manifestom se je ponovno postavljalo vprašanje: kaj je vloga arhitekture danes? Številni paviljoni se zatekajo v prekompleksna sporočila, ki jih artikulirajo na pol poti med umetnostjo in arhitekturo. V določenih primerih ta zabrisana meja deluje provokativno in navdihujoče, v večini pa ostane pri formalističnem, akademskem kiču.
“God save the architecture”
Na izhodu iz Giardinov pa nas je pričakal še zadnji razstavni eksponat – ali bolje rečeno, njegova parodija. Italijanski umetnik in samooklicani “varuh smisla” Carmine Caputo di Roccanova je stal s kartonom, na katerem je pisalo »God save the architecture«. Brez institucije, brez razlage, brez ironije – ali pa prav z njo.
Obisk Beneškega arhitekturnega bienala 2025 nas je spomnil na temeljna vprašanja: kako in zakaj gradimo? Za koga? In s čim? Kot uredništvo Outsiderja smo ponosni, da smo lahko sodelovali pri oblikovanju odgovorov – ne le z opazovanjem, temveč z gradnjo.
Poročilo uredništva Outsiderja
Zahvaljujemo se Mateu Eiletzu in Claudii Ortigas (eiletz ortigas | architects), da sta nam odprla vrata na bienale in nas povabila k sodelovanju.
Naslovna fotografija: Jana Jocif
Foto: Matevž Granda
