Objavljamo drugi prispevek letošnje medijske delavnice, ki ga je pripravila Pia Miklič: Zemlja. Vsak udeleženec je povabljen, da v besedi ujame ne le gradnjo z zemljo, temveč tudi svoj osebni odnos, svojo perspektivo in doživljanje skupnega procesa.
zemlja.
Dvigni me kot peresce v rokó,
začuti me v veličini gore.
Sem brezmejna in neupogljiva,
drobna in izmuzljiva.
Sem trdna kakor skala
in krhka kot življenje,
ki v meni biva.
Kopam se v žarkih sonca,
pogledujem modrino neba,
sem v pesmi ptice,
v medenih darovih cvetlice.
Nežna dežna kaplja
moje drobce v eno spaja.
Napojim se blagodejnega naliva,
živa in gibljiva.
Objemam reko, otroka in seme pomladi.
Sem toplo zavetje in hladna senca.
Sem trdna tla in nevidni drobci,
ujeti v spone dekličinega venca.
Pia
Foto: Janez Marolt
Sponzorji in podporniki festivala:
