Ciao, izredno, že skoraj smešno, preprosta in tudi večini ne-italijansko govorečim dobro znana beseda, v svoji skromnosti nosi prelepo dvojnost. Je istočasno pozdrav in slovo, začetek in konec, je živjo in je adijo.
5. marec je bil prijeten živjo. S toplitvijo temperatur, ko se gradnji na prostem lažje, in v primeru zemlje tudi praviloma sploh, posvetimo – nizke temperature predstavljajo nevarnost za nastanek razpok – se je Outsiderjeva ekipa graditeljev lotila nove sezone učenja in eksperimenitranja. Le da gre tokrat bolj zares, v nekoliko drugačnem okolju. Začetke pomladi in z njo povezane gradnje so do sedaj spremljala prebujajoča drevesa gozda v Dobravi. Živjo letošnje pomladi pa je pospremil vonj morja, galebji vzkriki in drevored jeklenih stebrov beneškega Arsenala.
Prihajajo dnevi dela z zemljo na otoku. Celina, njegovo nasprotje, po italijansko terraferma, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo »nepremična zemlja«, je ostala na drugi strani mostu. Med mešalnim strojem, orodjem, in zaenkrat še prazno dvorano so ekipo pričakali kupi zemlje, ki bo v prihodnjih dneh potrebovala še kar nekaj sile: premikanja, pretresanja, mešanja in butanja, da iz njih kaj zrase, se spremeni v trdno strukturo. Razstavni paviljon.
Živjo in adijo zemlja na isti dan.
Foto: Kinga Gacsályi, Pia Gerbec
Napisala: Pia Gerbec
Nalovna fotografija: Terraferma. 2011. Italy. Directed by Emanuele Crialese. With Filippo Pucillo, Donatella Finocchiaro, Beppe Fiorello. Courtesy RAI
