Ko smo razpisali natečaj za kurnik, nismo pričakovali, da bo tako majhna naloga odprla tako široko arhitekturno polje. Tema, ki se je na prvi pogled zdela skoraj obrobna, je pritegnila izjemen mednarodni odziv in pokazala, da je prav v najmanjših programih pogosto mogoče najjasneje preveriti odnos med idejo, konstrukcijo, krajino in vsakdanjim življenjem. Kurnik se je izkazal kot presenetljivo natančen arhitekturni problem: dovolj majhen, da ne prenese praznih gest, in dovolj konkreten, da od avtorjev zahteva jasen odnos do živali, prostora, materiala, zaščite, mikroklime in izvedbe.
Do roka, 21. februarja 2026, je prispelo 226 projektov z vsega sveta. Med njimi je bilo veliko izjemno kakovostnih rešitev, ki so s svojo domiselnostjo, resnostjo in občutkom za majhno merilo presegle vsa pričakovanja organizatorjev in žirije. Natečaj je pokazal, da kurnik ni le pomožni gospodarski objekt, temveč lahko postane natančno premišljen arhitekturni odgovor na vprašanje, kako gradimo za druga živa bitja in kako pri tem razumemo tudi samega sebe.
Žirijo so sestavljali MAGNUS WÅGE (Mestres Wåge Architects), IVA SMRKE (Herzog & de Meuron), KLARA ZALOKAR (Studio Moste), GAŠPER FABIJAN in MATEVŽ GRANDA.
Ocenjevanje je potekalo v treh sejah. Na prvi seji je žirija pregledala vseh 226 prispelih projektov ter izmed njih oblikovala ožji izbor 15 projektov in razširjeni izbor 34 projektov, ki so izstopali po jasnosti koncepta, arhitekturni kakovosti in domiselnosti pristopa. Že v tej fazi se je pokazalo, da natečaj ni ponudil enotnega tipološkega odgovora, temveč izjemno raznolik spekter pristopov.
Projekte bi lahko okvirno razvrstili v več skupin: od lahkih, mobilnih struktur, ki omogočajo premikanje po prostoru, do preprostih lesenih konstrukcij, ki izhajajo iz tradicije gospodarskih objektov; od zemeljskih arhitektur (zbita zemlja, ilovica), ki poudarjajo lokalne materiale in mikroklimo, do večjih kompleksov, ki kurnik razumejo kot del širšega sistema bivanja in dela; ter rešitev, ki se navezujejo na tipologijo kozolca ali druge značilne regionalne strukture. Ta raznolikost je bila ena ključnih kvalitet natečaja.
Na drugi seji je vsak član žirije izbral svoje tri najvišje uvrščene projekte. Pri ocenjevanju smo posebno pozornost namenili več vidikom: dobrobiti kokoši (svetloba, zavetje, prezračevanje, orientacija), arhitekturnemu izrazu, jasnosti uporabe, možnosti čiščenja in vzdrževanja, umeščanju v kontekst ter predvsem izvedljivosti projekta v okviru poletne delavnice.
Na tretji, zaključni seji je žirija na podlagi vseh ocen oblikovala končni izbor nagrajenih projektov. Razprava je potrdila, da je bila raven prispelih del izjemno visoka. Veliko projektov je izkazalo zrelo arhitekturno razmišljanje, vendar zaradi omejenega števila nagrad številni kakovostni predlogi niso prišli v končni izbor, čeprav bi si glede na svoje kvalitete to lahko zaslužili.
Izbrane nagrade predstavljajo raznolikost pristopov, ki jih je natečaj odprl – od racionalnih in izvedbeno jasnih rešitev do bolj raziskovalnih in konceptualnih interpretacij kurnika kot arhitekturnega objekta.
1. NAGRADA: 226289, AVTOR: GERRIT MÜLLER-SCHEESSEL
Prvonagrajeni projekt prepriča z izjemno uravnoteženostjo med arhitekturno idejo, uporabnostjo in izvedljivostjo. Lahka, mobilna lesena konstrukcija omogoča premikanje kurnika po prostoru, s čimer zmanjšuje vpliv na tla in odpira možnost prilagajanja različnim pogojem. Zasnova je jasna, racionalna in hkrati prostorsko premišljena: omogoča dobro prezračevanje, enostavno čiščenje ter zavetje za kokoši. Posebej prepričljiva je sposobnost projekta, da zelo preprosta sredstva prevede v arhitekturno prepoznaven objekt z jasnim značajem. Projekt združuje arhetipsko berljivo formo z natančno sodobno izvedbo ter deluje kot celovita, zrela in takoj izvedljiva rešitev. Prav v tej zadržani jasnosti je žirija prepoznala njegovo največjo moč.
2. NAGRADA: 252136, AVTORJI: VITOR KAMAYURA, VALENTINA JOZINOVIĆ, BEATRIZ INNOCENZI DE SIMONE
Drugonagrajeni projekt izstopa po izraziti materialni in prostorski doslednosti. Kurnik je zasnovan kot mikroarhitektura iz zbite zemlje, kjer konstrukcija, klima in uporaba delujejo kot enoten sistem. Debele stene akumulirajo toploto, ščitijo pred vetrom in hkrati v svoji debelini vključujejo gnezda, počivala ter elemente za čiščenje. Projekt vzpostavlja jasno razmerje med človekom in živaljo ter omogoča oskrbo brez nepotrebnega poseganja v prostor kokoši. Gre za zadržano, a močno arhitekturno gesto, tesno povezano s kontekstom, materialom in raziskovalnim duhom lokacije.
3. NAGRADA: 520940, AVTORJA: ZIHAO ZHOU(PATHINK ARCHITECTURE), XING SHEN
Tretjenagrajeni projekt Ten-feather Cottage žirijo prepriča z izjemno celovito in skoraj tipološko obravnavo kurnika. Namesto enostavne hišice vzpostavi majhen sistem, kjer so bivanje, hranjenje, čiščenje in vzdrževanje natančno organizirani v enotno strukturo. Ključna kvaliteta je v centralnem delovnem jedru, ki omogoča oskrbo brez vstopa v prostor kokoši, s čimer se zmanjša stres živali in izboljša uporabniška izkušnja. Konstrukcija je racionalna, lesena in izvedljiva, hkrati pa prostorsko bogata. Projekt prepriča z jasnim razumevanjem vsakodnevnih ritualov ter zmožnostjo, da funkcionalno kompleksnost prevede v prepričljivo in berljivo arhitekturo.
POSEBNE OMEMBE:
880468, Avtor: Gabriele Toneguzzi
858090, Avtorici: Nika Jeromel, Nika Bronić
707413, Avtorja: Lara Pirih in Luka Čepin
051753, Avtorji: Luisa Fiedler, Marco Schneider in Leonhard Ruchholtz
451734, Avtorja: Nadej Rešek in Olga Ushakova
166034, Avtorji: Zala Legat in Sara Martinšek
194267, Avtor: Lorenz Krisai Architects
717171, Avtorji: Lilia Spickschen in Elisabeth Otte
582405, Avtorja: Julian Liang in Courtney Cheng
463719, Avtorja: Camilla Cormanni in Leonardo Francesco Franzini
126898, Avtorji: Noel Ambrožič, Bor Bauman in Kimi Krapež
081231, Avtor: Matevž Dražumerič, Nina Povše
339692, Avtor: Bruno Weitkamp, Felix Iburg, Linus Baumhove
Posebna vrednost natečaja je tudi v tem, da se proces ne zaključuje z razglasitvijo rezultatov. Zmagovalni projekt bo v poletnih mesecih izveden v okviru delavnice v Centru za gradnjo z zemljo, s čimer bo arhitekturna ideja preverjena tudi v gradnji in uporabi. Prav ta prehod iz natečajnega predloga v materialno realizacijo daje natečaju dodatno težo in resnični epilog.
