Ena od največjih znamenitosti vasi Dvor pri Žužemberku je obenem tudi svojevrstna ikona železarstva na Slovenskem: monumentalna kamnita peč z dimnikom nekdanjega plavža, ki se visoko dviga z ravnice ob Krki. Tu so se od konca 18. stoletja dalje razprostirali obrati Auerspergove železolivarne, ki je bila največja pri nas in edina, ki je izdelovala tudi kompleksnejše livarske izdelke – med drugim so tu izdelali tudi Hradeckega most, ki danes na že tretji lokaciji v Ljubljani še vedno služi svojemu namenu. Železolivarna je bila zaradi stroškov proizvodnje konec 19. stoletja opuščena in od takrat je obsežni kompleks postopoma začel propadati. Do danes sta se poleg zidu plavža z dimnikom ohranili še nekdanji lončarija, kjer so izdelovali kalupe, in tovarniška stavba, imenovana trajberk.
V preteklih letih so celotno območje in obe stavbi s pomočjo evropskih sredstev celovito prenovili in uredili, nekdanjemu obratu pa namenili novo vlogo interpretacijskega centra, kjer se bo zgodovina železarstva prepletala s spoznavanjem bogatega ekosistema reke Krke.
Lončarija, ki stoji bližje reki, je bila izmed obeh stavb bolje ohranjena, zato je prenovljena v karseda zvesti podobi, gostila pa bo muzejske razstave. Potrebnih je bilo več ojačitvenih ukrepov, zunanjost pa je ostala neometana, kakršna je tudi vedno bila. V skladu s pojavnostjo surove mešanice kamna, opeke in malte, so vidne in neolepšane tudi nove betonske ojačitve stavbe. Ker so bili izvirni kamniti portali vhodov izgubljeni, so jih nadomestili novi štokani betonski elementi enostavnih oblik.
Trajberk so namenili spremljajočim dejavnostim centra: poleg informacijskega središča se tu nahaja še multimedijska dvorana in gostinski lokal s servisnimi prostori. Ker je bila stavba v zelo slabem stanju, si je arhitekt Andrej Goljar tu lahko vzel nekoliko več prostora za ustvarjalno interpretacijo dediščine: ohranjen je bil le manjši del obstoječega, na porušenem delu pa je bil prizidan obsežnejši trakt, ki ga z ohranjenim povezuje enotna štirikapna streha in obodna »arkada« iz prepletenih jeklenih profilov. Tako poudarjen videz stavbe je v skladu z njeno programsko vlogo, ki se povezuje tudi z bolj izpostavljenim mestom v bližini ceste. Različne vsebine so umeščene v enostavni volumen tako, da vsak prostor izkorišča danosti lokacije. Turistična pisarna se nahaja v nekoliko privzdignjenem ohranjenem delu stare stavbe in tako na najbolj središčni točki kompleksa s pogledi zaobjema dvorišče s parkirno ploščadjo, dvorana se obrača proti zelenici in kamnitemu zidovju plavža, medtem ko je gostinski lokal s teraso umeščen najbližje cesti. Tako kot pri Lončariji je fasada starega dela stavbe neometana, na prizidanem novem delu pa se izmenjujeta temno obarvani les servisnih delov in celostenske zasteklitve osrednjih prostorov.
Zasnova je predvidela še parkovno ureditev z interpretacijo elementov nekdanjega kompleksa, ki pa je bila zaradi pomanjkanja sredstev opuščena. Izvedeni prenovi pa izkazujeta visoko stopnjo arhitekturne discipline v ravnovesju med spoštljivostjo do zgodovinskega spomina in ustvarjalno interpretacijo.
Ime projekta: Nekdanja Auerspergova železarna na Dvoru pri Žužemberku
Avtor projekta: dr. Andrej Goljar
Investitor: Ministrstvo za kulturo, Ljubljana
Lokacija: Dvor pri Žužemberku
Leto načrtovanja: 2017–20
Leto izvedbe: 2022–24
Površine skupaj: 1.067 m2 bruto
Foto: arhiv arhitekta
Napisal: Luka Jerman
