Pri Bovcu, kjer se popotnik od vznožja Rombona napoti navzgor po pobočju, se ob poti na terasi pod severno strmino stiska majhna bela kapela. Pogledati je treba dvakrat, najprej se namreč kot lecorbusierjevski privid pred popotnikom prikaže Notre Dame du Haut, in za hip se nič hudega sluteči planinec morda znajde v Ronchampu. Potem pa se slika razjasni in razkrije čisto pravo, s kritičnim regionalizmom podkrepljeno in s sodobnimi prijemi začinjeno kleno bovško kapelo.

Investitorji so družinsko kapelo, ki je sicer odprta tudi za mimoidoče popotnike, v sodelovanju z arhitekturno pisarno Ostan Pavlin dograjevali celih deset let. A počasi se daleč pride in z majhnimi koraki je na Bovškem zrasla prava skrita mojstrovina.

Kapelica stoji na treh vijugastih kamnitih zidovih, ki sledijo obliki terena, in puščajo odprtine v treh smereh: proti vzhodu, proti jugu, kjer je glavni vhod, in pa proti zahodu. Streha je najprepoznavnejši element objekta – oblikovno se naslanja na tradicionalne bovške hiše z velikimi ostrešji, čopi ter južnimi napušči, vendar jih modernizira, ko s konstrukcijo sledi razgibanosti terena in igrivo nagovarja silhuete vršacev v ozadju. Zaradi neobičajne oblike lesenega ostrešja je vsak par špirovcev unikaten.

Po meri in s srcem izdelano je tudi pohištvo izpod dlet in prstov lokalnih tesarskih mojstrov. Po dogovoru z arhitekti in naročniki je vsak od podizvajalcev svojemu izdelku dodal osebno noto in tako prispeval k bogatemu mozaiku bovške kulturne krajine, katere prebivališče je postala nova kapela. Notranjost krasi tudi impozanten triptih slikarke Ejti Štih, ki je, zelo primerno, posvečen dobremu pastirju.

Atelje Ostan Pavlin:

V tako lokalno in tradicionalno obarvanem gorskem okolju, kjer so lastniki želeli le enostavno »domačo kapelico«, smo »pomikali meje« dojemanja sodobne arhitekture na »mehek način«. Tripartitnost in triadnost kompozicije zidov nosi tudi (neeksplicitne) simbolne konotacije, ki se dotikajo univerzalne  duhovne zgodovine človeštva. Na tri zidove je postavljena konstrukcija ostrešja, ki je pomemben element tega sodobnega duhovnega zavetišča. Čeprav izhaja iz volumna značilne bovške hiše, je v svoji dinamični obliki tudi sodobno in izvirno. S svojo obliko lahko evocira tudi prastare zgodbe o Noetovi barki (nasedla na suhem in obrnjena na glavo), o Jonovem kitu in njegovem trebuhu, o ribi Faroniki ipd.

Ime projekta: Družinska kapelica pri Bovcu
Biro: Atelje Ostan Pavlin
Avtor: Aleksander Ostan, u.d.i.a.
Soavtor: Nataša Pavlin, u.d.i.a.
Sodelavca: Dušan Moll, u.d.i.a., Saša Aracki, u.d.i.a.
Leto načrtovanja: 2005-2007
Leto izvedbe: 2007-2017
Površina: cca. 18 m²
avtor slike v kapelici: Ejti Štih
Napisala: Ajda Bračič