• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Gozd,Intervju
/
6 septembra, 2022

Andrej Samsa, gozdar: Ljudje vedno bolj cenijo drevesa

Mestna drevesa živijo svoje zeleno življenje bistveno drugače kot gozdna. Tam se namreč sama od sebe zasadijo, medtem ko v mestih drevesa sadimo s cilji pridobitve boljšega zraka, nižje poletne temperature, skrivanja pred sosedi in krajinske estetike. Posledično je tudi oskrba dreves v mestih prilagojena. Želimo si, da bi drevo živelo čim dlje v sožitju z varnostjo in potrebami ljudi. Če nas med sprehodom po ulicah veje drevesa čohajo po glavi, se strokovnega obrezovanja lotijo oskrbovalci mestnih dreves – arboristi. Za uvid v njihovo delo in razvoj te panoge sem se pogovarjala z Andrejem Samso, inženirjem gozdarstva in lovstva ter arboristom pri največjem podjetju, ki je izvajalec nege in sajenja dreves v Mestni občini Ljubljana.

 

Morda za začetek: kaj točno dela arborist?

Arborist v največji meri izvaja nego dreves v urbanem okolju. Pod »nega« mislim vzgajanje od zasaditve naprej ter nato po nekaj letih, ko drevo zraste, obrezovanje. Na primer, če ima drevo dva »vrha«, moramo z rezi doseči osno simetrijo in podobno. Če s temi posegi zamudimo, imamo kasneje veliko težav. Sicer pa je naše delo tudi zasaditev in poseki dreves v zahtevnih situacijah.

Kateri so najpogostejši posegi v Ljubljani, ki jih v izvajate?

Največ je obrezovanja in rednega vzdrževanja dreves (odstranitev nevarnih suhih vej, dvig profila), sledijo poseki nevarnih dreves in seveda sajenje novih.

V medijih lahko zasledimo kar nekaj incidentov glede nezadovoljstva meščanov nad posegi, sploh podiranjem dreves. Kako se odločite, katero drevo boste posekali, in ali je res, da sekate tudi zdrava drevesa?

V zadnjih nekaj letih je bilo na tem področju narejenega veliko napredka. Če opazim na terenu drevo, ki je po mojem mnenju primerno za posek, sporočim to svojim nadrejenim. Potem se v podjetju, za katerega delam, poda strokovno mnenje in pridobi ustrezno soglasje za poseg. Včasih so ljudje nejevoljni, ker drevo odstranimo recimo julija, nadomestimo pa ga šele decembra.

Glede zdravih dreves – mi seveda ne sekamo zdravih. Je pa res, da včasih kakšno drevo izgleda zelo zdravo, pa je v resnici zelo nevarno.

Tak primer so kostanji, pri katerih razsaja bolezen koreninskega sistema, ki le-tega močno načne. Drevo je sicer še povsem lepo, a zelo nestabilno, saj se skoraj z ničimer več ne drži tal.

V takih primerih se potem pojavijo posamezniki, ki poskušajo preprečiti sečnjo, vendar se strasti umirijo, če svoj poseg strokovno argumentiramo. Je pa tako, da si, če sekaš drevesa, ljudem v vsakem primeru nesimpatičen.

Kako pa preprečite, da bi se ljudje znašli pod drevesi, na katerih delate posege?

Postavimo zaščito, opozorilne znake, območje pa zavarujemo z vidnim trakom. Na delovišču je seveda tudi dovolj zaposlenih, ki lahko preprečijo nevarne situacije. Se je pa zadnje čase vzpostavila zelo uspešna praksa, da se na drevo, ki se bo posekalo, pritrdi obvestilo in argumente za sečnjo. Spodaj je pripisana telefonska številka, na katero lahko za več informacij pokliče vsak, ki ga to zanima.

Po drugi strani pa se ob neurjih pogosto podirajo drevesa, nekatera so že na pogled nevarna, recimo kostanji na Eipprovi. Zakaj takih dreves ne odstranite in zasadite novih?

Ni vedno vsako drevo, ki tako izgleda, tudi zares nevarno. Najprej je treba narediti pregled na višini, mogoče tudi izvesti meritve. Kakšna stara lipa ima recimo samo še obod, pa vseeno vzdrži. Se pa seveda zgodi, da česa ne opazimo. V Ljubljani je 70 tisoč dreves.

Bi morala občina več vlagati v izobraževanje meščanov o arboristiki, da bi se izognili kakšni potencialni nesreči? Kako bi se takega izobraževanja lotili vi, če bi bili na mestu občine?

Prepričanih ne bomo prepričali z nobenim prijemom oziroma argumentom. Za tiste, ki so bolj odprte glave, pa bi bilo smiselno uvesti recimo sprehode po Ljubljani, kjer bi ljudem približali delo arborista in nasploh nego dreves. Pogledali bi si na primer drevo, ki je potrebno nege, ter drevo, kjer je bila nega izvedena pred kratkim ali pa že nekaj let nazaj. Pogledali bi si tudi drevesa, pri katerih je nega izostala, in spoznali, kakšne so lahko posledice.

Kako pa je s številom dreves v Ljubljani? Res je, da naj bi bili ena bolj zelenih prestolnic, vendar pa se okrog novogradenj še vedno dogaja, da so te povsem brez zelenja, kot je na primer Cukrarna. Kako poteka postopek odločanja, kje se bo sadilo? Od kod dobite sadike in kako se odločite, katere drevesne vrste boste posadili? Koliko je bilo visoko najvišje drevo, ki ste ga posadili v Ljubljani?

Najvišje drevo je bilo visoko toliko, kolikor je dolg vlačilec, s katerim se pripelje sadiko, in to je 12 metrov. Posadili smo ga pri gostilni As. Za Cukrarno ne vem, je pa stroka tista, ki se odloča, kaj in kje se bo sadilo. Včasih so tudi okoliščine take, da se posajenega drevesa kasneje ne bo dalo vzdrževati in se zato tam ne sadi.

Pri nadomestnem sajenju se običajno odločamo za isto drevesno vrsto, kot je bilo prvotno drevo. Sadike uvažamo iz tujine; pri nas primerne drevesnice žal nimamo.

V Ljubljani imamo sicer kar nekaj novo zasajenih obcestnih dreves, vendar jih je zaradi suše kar precej propadlo (recimo na Cesti na Brdo in Tržaški cesti ter pri Ikei). Kako skrbite za drevesa, da se primejo?

Tržaške ceste nismo mi zasadili. Mi je pa všeč, da so posadili različne drevesne vrste, saj to prinaša nenehno dogajanje na ulici – včasih cveti eno drevo, kasneje drugo, tudi listi so v različnih barvah in odpadajo različno.

Ikea je privatna parcela, zato mi podatek, kdo je tam izvajal dela, ni poznan. Zakaj ni uspelo, je težko špekulirati. Se pa pri nestrokovnem sajenju velikokrat zgodi, da se sadike zasadi pregloboko. Drevo namreč čez korenine tudi diha in kadar se korenine potisne pregloboko v zemljo (sploh če je ta zbita), drevo ne more primerno zaživeti. Tak primer je park v Postojni. Tam so drevesa zasuli, nekatera tudi za dva metra. Taka drevesa hirajo in se posušijo.

Zalivanje sadik reši marsikaj, je pa tudi to problematično – če je zelo sušno obdobje, voda prehitro ponikne in zalivanje tako ne učinkuje, kot bi moralo.

Koliko pa stane zasaditev in kaj vse obsega? Sajenje dreves v mestih naj bi bilo namreč zelo drago, postopek sajenja pa kompliciran in z nepredvidljivimi rezultati. Ko je Plečnik pred skoraj stoletjem urejal mestne površine, je praviloma vključeval tudi drevesa. Na primer topoli in vrbe na Vegovi, pa zasaditve na nabrežjih Ljubljanice in Gradaščice, pa Trnovo, Hrvaški trg, Tivoli itd. Kako mu je to uspelo – z minimalnimi sredstvi?

Stroške sestavljajo sadike in naše storitve. Pri tem je treba vzeti v obzir še izredne situacije – tam, kjer se sadi, so običajno še električni vod, voda in vsa druga infrastruktura. V parku je enostavno zasaditi drevo, na ulici pa je to mnogo težje.

Za Plečnika ne vem, se pa sprašujem, ali zares vemo, da mu je to uspelo z minimalnimi stroški. V nekaterih pogledih je bila tudi njegova gradnja veliko boljša od današnje.

Drevesa so dobra rešitev za spopadanje z vročino v mestu. Katere vidike upoštevate pri določanju novih zasaditev v mestu?

Drevesa nižajo temperaturo in filtrirajo onesnažen zrak, to je neizpodbitno dejstvo. Smo pa mi le izvajalci, stroka je namreč tista, ki načrtuje zasaditev v mestih. Se nam pa zgodi, da ljudje včasih kar sami zasadijo drevo na parcelah MOL. Taka drevesa so v katastru in mi jih prevzamemo v oskrbo. To je potem včasih jabolko spora. Ravno zadnjič se mi je zgodilo, da sem dobil delovni nalog za nek ringlo. Ko sem drevo začel obrezovati, je pritekel gospod in bil nejevoljen nad tem, da se bo karkoli izvajalo na, kot se je sam izrazil, »njegovem ringloju«, ki ga je posadil pred tridesetimi leti. Uspel sem ga pomiriti, da »njegovemu ringloju«, ki je bil sicer na mestni parceli, ne bom naredil nič slabega, da pa hodijo mimo drevesa ljudje in so tako prenizke veje za njih moteče. Gospod se je pomiril, jaz pa sem opravil svojo nalogo.

Imate vi najljubše ljubljansko drevo?

Ginko pred vladno palačo. Sploh zdaj jeseni, ko bo odpadalo rumeno listje. In seveda libanonska cedra na Avsečevi ulici.

Na kateri svoj delovni uspeh v Ljubljani ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da sem bil lahko del ekipe pri sanaciji lipe pred gostilno Pod Lipo. Celoten načrt sanacije je izdelala nadrejena v podjetju. Drevesu smo se res posvetili in si vzeli čas. To naj bi bilo najstarejše drevo v Ljubljani, pa se je koreninski sistem dušil v nekakšnem kamnitem koritu.

Korito smo odstranili in na tistem mestu zemljo nadomestili z novo, ki smo ji dodali hranila. Namestili smo tudi nov obod iz kovine, ki je mnogo širši od prejšnjega. Drevo smo statično povezali in podprli, obrezali smo ga minimalno. Nastal je res lep izdelek.

Nekje v mestih lahko opazimo asfalt, ki sega čisto do debla drevesa. To je zelo zgrešena praksa, saj se drevo širi ter tako težje pride do vode in zraka. Tudi zemlja okrog njega je bolj zbita, če se vozi ali hodi tik ob deblu.

Kako pravzaprav podrete drevo, če je v strnjenem naselju?

Če je drevo zdravo, z vrvno tehniko »na peš«. Za to uporabljamo posebne drevesne plezalnike, ki pa se jih uporablja le pri poseku dreves. Če gre za iglavec, ga od spodaj navzgor »obvejimo« – veje odrežemo in ko pridemo do vrha, drevo po kosih razrežemo z vrha od zgoraj navzdol. Če so spodaj ograje ali kakšni drugi objekti, veje in kose debla navežemo na vrv in jih spuščamo na prosto mesto. Če pa drevo ni varno za plezanje, se podre s pomočjo avtodvigala.

Za konec nam še zaupajte, kako vidite prihodnost sobivanja ljudi in dreves v mestnih okoljih in kako se bo po vašem mnenju razvijala mestna krajina – bo dreves vedno več ali bo draginja zazidljivega kvadratnega metra prevladala nad ozelenitvijo?

Težko je ugibati. V zadnjih letih ljudje vedno bolj cenijo drevesa, tudi naše delo je vse bolj cenjeno. Lastniki dreves zahtevajo strokovnjake. Glede na to, da doživljamo podnebne spremembe, srčno upam, da bo dreves vedno več in bomo spregledali, da tisti kvadratni meter ni vreden plačevanja klime, ki je ne bi potrebovali, če bi imeli pred hišo drevo.

 

Pogovarjala se je: Marija Jakopin

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPeter Kuntarič: Osnove
NaslednjiSonja Rozman in Gašper Habjanič – Linescapes: Ljudi privabiš k risanju tako, da jim poveš, da jim ni treba biti popolniNext
Povezani članki
Loading...
arhitektkeIntervjuOsebnosti

Antonia Rubić: Oblikovanje realnega in eksperimentalnega javnega prostora

12 januarja, 2023
IntervjuPlečnik

Pogovor o Plečniku: Dr. Damjan Prelovšek

4 oktobra, 2017
Gozdkolumne

Nina Granda: Sadimo drevesa!

17 januarja, 2023
ArhitekturaGalerijeIntervju

Intervju: Galerija Dessa

11 februarja, 2021
Intervju

Juhani Pallasmaa: Beg pred svobodo

18 maja, 2020
IntervjuTrgovina

Escobar: Mikro pražarna kave z Vrhnike

18 januarja, 2018
IntervjuTrgovina

Daša’s Pottery: Ročno izdelana keramika Daše Kogoj

3 decembra, 2017
ZemljaIntervju

Nina Petek: V iskanju praznine s himalajskimi puščavniki

6 marca, 2022
1 2 … 12

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo