Tokrat so kolumne prispevali Viki Grošelj, Nina Kožar, Pavle Rak, Mojca Pišek, Simona Semenič in Alojz Ihan. Ljubezen v času spletnih zmenkarij je raziskal Aljoša Toplak, nagrajenec natečaja Straniščne spletke 2.
Obiskali smo ljubljansko stanovanje Livije Pandur in Branka Jordana, v Berlinu smo govoriili z Natašo Kramberger, Tadej Zupančič opisuje intimni stik s stanovanjsko sosesko v Londonu, obsojeno na rušenje. V Parizu nam je Evgen Bavčar razodel pogled v stanovanje skozi leče svojega objektiva. V bližini Trebnjega pa smo odkrili budistični samostan! Vanj se umaknejo tisti, ki se skušajo povsem distancirati od materialnega sveta. Predstavljamo pa tudi novo arhitekturno umetnino Petra Zumthorja, objekt v seriji Living architecture Alaina de Bottona, posvečeno prav navdihujoči materialnosti. Podobnosti iščemo v “leseni” hiši Krušec arhitektov v Mengšu. Arhitekta Počivašek Petranovič sta prenovila starejše stanovanje v dom za mlad par s psom in obilo rastlinskih prijateljic. Obiskali smo biro NAVA arhitektura in govorili z Ano Ocvirk Šafar in Aleksandrom Lužnikom, ki ga vodita. Se obeta novo obdobje v slovenski arhitekturi?
Ob slovesu dr. Ivana Stoparja, velikega slovenskega kulturnika, publicista, umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, kastelologa in raziskovalca vedut, mu posvečamo zapis Igorja Sapača.
Obsežen del posvečamo obiskom v prostore umetnosti. Ana Svetel se je pogovarjala z dr. Barbaro Jaki, direktorico Narodne galerije, ki za bralce komentira 5 slik z zbirke po lastnem izboru. Matej Andraž Vogrinčič je na saitamskem trienalu na Japonskem namestil 1000 vzglavnikov za 1000 sanj, piše Nina Krajčinović. Uršula Rebek se je s slikarko Dušo Jesih srečala v New Yorku, Dorian Batycka pa je obiskal razstavo Ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor. Miloš Kosec se je pogovarjal s priznanim avstralskim filozofom Andrewom Benjaminom, ki med drugim razsikuje tudi delo Ravnikarja in Plečnika.
Malo monografijo, ki jo je uredila Nina Granda, posvečamo stavbi NUK 2, ki bi morala biti zgrajena, pa je na njenem mestu že skoraj desetletje zgolj parkirišče. Od leta 2012, ko je bila na ponovljenem, velikem mednarodnem natečaju izbrana nova rešitev, projekt spet stoji, država pa nima nove nacionalne in univerzitetne knjižnice, ki bi lahko bila simbol narodne samobitnosti in samozavesti.
